Od ponudnikov, v resnici je bil en sam - Gregor Golobič, na javni dražbi ni bilo nikogar. Razen seveda petih članov vladne komisije in zapisnikarice. Nekaj stolov so zasedli še posamezni novinarji. Dražiteljem niti ni bilo treba priti, saj je dražba pisna. Njihove ponudbe so morale na vlado prispeti do danes.
"Na našo prijavo je prišla ena ponudba, in sicer ponudba, ki je prispela 4.6. 2003, ki jo je podal gospod Gregor Golobič, Kotnikova 22, Ljubljana. Komisija bo ponudbo odprla in ugotavljala dejstva," je na začetku dražbe povedal predsednik komisije Franci Kodela z vladnega servisa skupnih služb.
In dejstva so bila: Golobič je za stanovanje ponudil izklicno ceno - 29 milijonov tolarjev. Plačal je tudi kavcijo - deset odstotkov vrednosti stanovanja.
Komisija je ugotovila, da so pogoji iz objave izpolnjeni in se ponudba ponudnika sprejme kot pravilna.Torej prodano! Golobič bo še naprej bival na sto kvadratnih metrih v tretjem nadstropju bloka v središču prestolnice. Trajni najemnik državnega stanovanja je postal pred enajstimi leti, ko je bil delegat takratne skupščine. In čeprav je imel možnost, da bi stanovanje po Jazbinškovem zakonu izjemno ugodno odkupil, tega ni storil, ker je bil, kot nam je povedal po telefonu, "neumen". Izjave za 24ur tudi tokrat ni želel dati, saj "se ne želi javno izpostavljati".
Ta primer je za vlado končan - Golobič mora pogodbo skleniti v petnajstih dneh. Ni znano, koliko dela bodo imeli v prihodnje, vlada ima namreč na zalogi še 134 stanovanj z doživljenjskimi najemniki, ki jih želi prodati. Na uradu za preprečevanje korupcije pa z delom šele začenjajo, saj jih čaka kup dokumentov, ki jih bodo natančno preučili.
Predsednik sveta LDS naj bi se za nakup stanovanja na Kotnikovi ulici odločil, ker se namerava nekoč umakniti iz političnega življenja, stanovanje naj bi tudi potreboval, zato ne razmišlja o morebitni prodaji.
Golobič bo za vladno stanovanje, veliko 103 m2, odštel 28,9 milijona tolarjev, torej okoli 280.000 tolarjev za kvadratni meter brez davka in stroškov prepisa. Sporno je predvsem, da se stanovanje ni prodajalo po tržnih cenah, in da Golobič ni bil nikoli vladni uslužbenec.
