Če bi bile volitve danes, bi Janševa SDS prepričala skoraj vsakega četrtega anketiranca (24,4 odstotka), Golobovo Gibanje Svoboda pa dobrih osem odstotnih točk manj (15,2 odstotka). S skoraj enako javno podporo si sledijo koalicijski Socialni demokrati (4,5 odstotka) in opozicijski Logarjevi demokrati (4,4 odstotka). Na peto mesto je tokrat skočila neparlamentarna Resnica (3,8 odstotka).
Na šestem mestu stagnira Nova Slovenija (3,6 odstotka). Levice pa po predvolilnem povezovanju z neparlamentarno Vesno volilci v prvem odzivu očitno niso nagradili, ravno obratno: njihova javna podpora je padla (2,4 odstotka). SLS je skočila na dobra dva odstotka (2,3 odstotka), podpora ostalih strank pa je razdrobljena v preostalih osmih odstotkih (8,3 odstotka).
Vsak peti volivec je neopredeljen (19,9 odstotka), vsak deseti pa vzdržan in ne bi izbral nobene od obstoječh strank (9,6 odstotka). Ostali niso želeli odgovoriti (2,4 odstotka).
Med politiki so volivci najboljšo povprečno oceno znova podelili predsednici republike Nataši Pirc Musar, drugo pa prvaku socialnih demokratov Matjažu Hanu. Tretji je - dan pred pričakovano napovedjo ustanovitve lastne stranke - evroposlanec Vladimir Prebilič. Med top štiri politike v državi se je znova vrnil prvak Demokratov Anže Logar.
Sledi predsednica državnega zbora iz vladajoče Svobode Urška KlakočarZupančič. Šesti je najverjetnejši naslednji predsednik NSi Jernej Vrtovec.
Tik nad polovico lestvice je skok meseca - za pet mest - uspel evroposlanki in javno najbolj cenjeni političarki SDS Romani Tomc. Sledi ji trojček politikov SD, na čelu s pravosodno ministrico Andrejo Katič.
Prvak SDS Janez Janša je na 14. mestu in je napredoval za štiri mesta.
Na repu lestvice pa so volivci najslabše ocenili predsednike treh strank: odhajajočega prvaka NSi Mateja Tonina, koordinatroko Levice Asto Vrečko in na povsem zadnjem mestu še predsednika vlade Roberta Goloba.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.