Začenja se glavna sezona obiskovanja gora, ki so že v zgodnjih pletnih dneh zelo obljudene. Lansko leto je prineslo pozitiven premik. Po več kot desetletju naraščanja rekordnega števila intervencij so gorski reševalci lani zabeležili manj posredovanj kot leto prej – skupno 633, kar je 54 manj kot v letu 2023.
Kljub spodbudnemu signalu delo na področju preventive ni nikoli končano, še posebej, ker število obiskovalcev gora iz leta v leto narašča, je poudaril predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRSZ) Gregor Dolinar. "Naš cilj zato ostaja jasen in nespremenjen: poskrbeti, da bo število nesreč naraščalo počasneje kot število obiskovalcev," je dejal.
Vse pogosteje pomagajo tujcem, ki se preveč zanašajo na Googlove zemljevide
Gorski reševalci vse pogosteje pomagajo tujim obiskovalcem. V letu 2024 so v 44 odstotkih vseh reševanj posredovali pri nesrečah tujih državljanov – največkrat je šlo za turiste iz Nemčije, Češke, Nizozemske in Belgije. Tudi v začetku letošnje sezone, ko se glavni turistični val šele začenja, tujci ostajajo močno zastopani v statistiki intervencij.
"Tujci se pri načrtovanju poti pogosto zanašajo na Google Maps ali druge nespecializirane zemljevide, ki ne upoštevajo višinske razlike in tehnične zahtevnosti poti. Na videz kratke in lahke poti se tako izkažejo za zelo zahtevne. Vedno več tujih planincev prenočuje v bivakih, ki pa so bili prvotno namenjeni alpinistom ali zasilnemu zavetju – ne pa turističnim nočitvam," je opozoril Dolinar.
Bivaki postajajo nova točka tveganja
Zaradi pretirane obremenjenosti z obiskovalci, ki tam načrtovano brezplačno prenočujejo, postajajo visokogorski bivaki nova točka tveganja, opozarjajo na GRSZ in kot primer navedejo Bivak pod Skuto. Ta je zaradi svoje fotogeničnosti izjemno obiskan, lepih posnetkov željnih obiskovalcev pa ne odvrne niti tehnično zahtevna pot, ki sploh ni markirana.
Lani je bila tako vsaka deseta intervencija, ki jo je izvedla Gorska reševalna služba Kamnik, neposredno povezana s tem bivakom.
Oprema je, znanja ni
Strokovnjaki poudarjajo pomen ustrezne priprave na obisk gora, informiranosti in spoštovanja vremenskih razmer ter danih pogojev. "V zadnjih letih vse pogosteje zaznavamo, da so pohodniki - planinci, dobro opremljeni, manjka pa jim znanja za uporabo te opreme, predvsem pa izkušenj za oceno situacije. Torej rek, da ni slabega vremena, samo slaba oprema, ne drži v celoti. Potrebne so izkušnje in še prej znanje," je dejal Matej Brajnik, vodja Gorske enote Policije.
Gorski reševalci pozivajo še, da se vsi, ki se odpravljajo v gore, ustrezno pripravijo, ocenijo svojo psihofizično pripravljenost in izkušnje ter na podlagi tega izberejo ustrezno turo.
Na srce jim polagajo tudi, naj informacije, pridobljene preko Facebooka, Instagrama in ostalih aplikacij ter forumov, obravnavajo z veliko mero dvoma v njihovo pristnost oziroma točnost.
Izjemno pomembno je tudi, da se vsi obiskovalci gora predhodno podučijo, kako lahko s pomočjo svojega prenosnega telefona Centru za obveščanje sporočijo koordinate svoje lokacije, kar lahko bistveno skrajša čas prihoda reševalcev na mesto nesreče.
Helikoptersko dežurstvo na Brniku
S 1. junijem se je začelo tudi vsakodnevno helikoptersko dežurstvo na letališču Brnik, ki bo trajalo vse do konca septembra. Dežurna ekipa v sestavi: gorski reševalec letalec, gorski reševalec zdravnik, policist gorske enote in posadka helikopterja Slovenske vojske ali Policije je pripravljena na takojšen odhod. Če je ta mogoč.
"Za usposobljenost ekip poskrbimo, ne moremo pa vplivati na meteorološke pogoje," je dejal stotnik Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske, in opozoril, da že manjši veter lahko predstavlja velik izziv pri vitlanju ponesrečenca, ko je helikopter tik ob steni.
Predstavnik Komisije za medicino Gorske reševalne zveze Slovenije Urban Iglič pa je delil opažanja, da v zadnjih letih narašča delež nenadno obolelih. "Sem štejemo primere, ko se je nekomu nenadoma poslabšala že prej prisotna kronična bolezen ali pa je naglo nastopilo neko novo zdravstveno stanje, ki ga ogroža," je povedal. "Zelo pomembno je, da se obiskovalci gora, ki imajo kronične bolezni (tak primer je sladkorna bolezen), na turo dobro pripravijo in imajo s seboj svojo redno terapijo. Dobro je, da se pred tem posvetujejo s svojim osebnim zdravnikom, sploh če v hribe ne hodijo redno ali se tja ponovno odpravljajo po daljšem času neaktivnosti. Na turo naj se nikakor ne podajajo sami, svoje spremljevalce pa naj podučijo o svojem zdravstvenem stanju in primernem ukrepanju ob nenadnem poslabšanju," je še dodal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.