Kdo so najvplivnejši Slovenci lanskega leta?

Goran Dragić je po vrsti lovorik, priznanj in športnih presežkov, ki jih krona zlata medalja za Slovenijo na lanskem Eurobasketu, kjer je prejel tudi naziv najkoristnejšega košarkarja prvenstva, zdaj postal še najvplivnejši Slovenec za leto 2017. 

Lestvico 100 najvplivnejših Slovencev, ki je danes izšla v reviji Obrazi 100, je sestavilo 14 uglednih slovenskih odgovornih urednikov, avtorjev in direktorjev iz vseh večjih slovenskih medijev. Med žiranti je bila tudi odgovorna urednica in direktorica informativnega programa na POP TV Tjaša Slokar Kos. Člani žirije so tekli dva kroga. Najprej so vsak zase nominirali ljudi, ki so po njihovi oceni v letu 2017 pomembno vplivali na življenje v Sloveniji ali tudi širše. Prispelo je kar 784 nominacij za 394 različnih osebnosti. V drugem koraku pa so izmed tistih, ki so prejeli dve nominaciji ali več, s tajnim glasovanjem določili lestvico 100 najvplivnejših Slovencev za leto 2017. 

Goran Dragić je bil naziva iskreno vesel, v intervjuju za Obraze 100 je med drugim rekel: ''Vsak športnik hoče biti zgled. Ta naziv najvplivnejšega Slovenca za leto 2017 pa je nekaj posebnega, ker ni povezan le z mojim košarkarskim znanjem, temveč tudi z mojo osebnostjo.''

Bolj prav ne bi mogel imeti. Njegova vrhunska športna kariera, kamor se je po lanskem Eurobasketu v zadnjem obdobju prištelo še to, da je kot prvi Slovenec nastopil na NBA tekmi vseh zvezd, in se nato z Miamijem uvrstil tudi v končnico lige NBA, mu je naložila tudi veliko odgovornost. Njegove besede in dejanja imajo težo. Vplivajo. Velikokrat pove, kaj si misli, spregovoril je tudi o denarni nagradi, ki jo je država namenila zlatim košarkarjem. In gotovo se tudi sporočilo naslednjih njegovih besed iz intervjuja za Obraze 100 sliši glasneje ravno zato, ker prihaja od njega: ''V osnovni šoli sem bil vedno označen za čefurja. To mi ni bilo niti najmanj všeč, a nikoli nisem imel potrebe, da bi tistega, ki me je tako klical, zmerjal  ali užalli nazaj. Vedno sem pomislil, kako se sam počutim, in nikoli nisem hotel, da bi se tako tudi kdo drug.'' Pomembno je le to, še pravi Dragić, ''kakšen je človek znotraj.'' 

Luka Dončić je drugi na lestvici. V Obrazih 100 ga portretira naša novinarka Sanja Modrić, ki je tudi sama postala eden bolj prepoznavnih obrazov za Slovenijo zlatega Eurobasketa 2017, ki ste ga prav z njo v ospredju spremljali na Kanalu A.

''Sramežljiv, zadržan, redkobeseden, lepo vzgojen. To je bil moj prvi vtis o Luki Dončiću, ko sem ga po dolgih pogajanjih z madridskim Realom nekaj dni pred njegovim 18. rojstnim dnevom končno srečala v impresivnem centru za trening, s katerim se lahko pohvali kraljevi klub in o katerem slovenska moštva lahko le sanjajo,'' piše Modrićeva. A med drugim doda, da je Dončić danes ''neustrašen, tekmovalen, željan košev in zmag. In prav nič več sramežljiv in redkobeseden. Je karizmatičen in samozavesten mladenič, kdaj pa kdaj tudi predrzen in trmast. Lastnosti, ki jih bo na poti na vrh potreboval. Kajti prav tja je namenjen.''

Na petem mestu na lestvici je Igor Kokoškov, selektor zlate košarkarske reprezentance, ki utegne postati prvi neameriški glavni trener kakšnega NBA moštva v zgodovini. Matej Erjavec, predsednik Košarkarske zveze Slovenije, v portretu Igorja Kokoškova v Obrazih 100 med drugim pripoveduje, kako se je sredi nakupovalnega centra v Miamiju odločil, da za selektorja povabi prav njega. ''Je srbsko predrzen in duhovit, ameriško odločen in osredotočen, slovensko delaven in skromen ter nekako budistično miren, moder in prijazen. Je gospod ob igrišču. Z veliko karizme,'' zapiše Erjavec. 

Da sploh še nismo videli vsega, kar lahko doseže, da ''najboljše šele pride'', in to letos, o svoji sestri, Ani Roš, najboljši kuharski mojstrici na svetu, ki je na lestvici deveta, v Obrazih 100 zapiše Maja Roš Kanellopulos, novinarka 24 ur Inšpektor.  Voditelj oddaje 24 ur zvečer Uroš Slak pa o Ivo Boscarolu, ustanovitelju podjetja Pipistrel, ki je na lestvici 20., ''da je Boscarol človek, ki je že v 90-ih letih vedel, kam bo šel svet na področju letalstva.''

Člani žirije, ki so tokrat izbrali 100 najvplivnejših Slovencev za leto 2017, so vpliv definirali takole: ''Oseba je v letu 2017 ključno oblikovala, tvorila, spreminjala področje, na katerem se profesionalno ali prostovoljno angažira. Na ta način je pomembno vplivala na življenje in delo ljudi, ki so na tem področju aktivni ali od njega odvisni. Oseba daje temu okolju močan pečat in je za to okolje visoko referenčna.''

In tako so poleg športnikov, ki kraljujejo na vrhu letošnje lestvice, in drznih podjetnikov na njej tudi gospodarstveniki, politiki, novinarji, humanitarni delavci, znanstveniki, kulturniki, medijski lastniki in direktorji.

Pavel Vrabec visoko na lestvici najvplivnejših Slovencev

Med njimi je na visokem 33. mestu na lestvici tudi generalni direktor družbe Pro plus Pavel Vrabec. ''Razvoj in poslovanje medijev pri nas spremljam od leta 1995. Ves ta čas sta bila Kanal A in POP TV tarča obtoževanja drugih medijev, da sta kriva za njihov izpad oglaševalskega denarja, ker da ga pobereta preveč. Od tod tudi občasne ideje, da bi morala družba prispevati za manj razvite medije. Neumnost. V zadnjih 25 letih se je v medijih doma in na tujem zgodilo ogromno sprememb in uspešni so tisti, ki so se temu znali prilagajati. Prav v tem je Pro plus v državi med medijskimi podjetji verjetno najuspešnejši,'' med drugem v portretu Pavla Vrabca zapiše Marjan Novak, urednik Marketing Magazina.

Med politiki je najvišje na lestvici, na 8. mestu, zmagovalec lanskih predsedniških volitev in predsednik republike Borut Pahor. Za Obraze 100 je njegov portret spisala novinarka Časnika Finance Petra Sovdat, ki med drugim pravi, da se Pahor ''iz lastnih napak tudi uči'', kar pa po njeni oceni še ne velja za ''njegovo novo svobodo. To je, da mu ni treba zmeraj ugajati.''

Na 28. mestu je predsednik SDS Janez Janša, po raziskavah eden od pretendentov na položaj predsednika vlade na letošnjih junijskih volitvah. Njegov portret za Obraze 100 je spisal nekdanji predsednik SLS in danes svetovalec podjetjem pri vstopanju na tuje trge Janez Podobnik, ki je politiko zapustil pred skoraj natanko desetimi leti. ''Ali je sposoben zaupati? Je, ampak traja,'' o Janši med drugim zapiše Podobnik in opisuje, kako ga je zlasti v času njegove prve vlade (2004-2008) videl in doživel ''v bržkone vseh možnih situacijah''.

In ker ga je, Podobnik doda: ''Za njegovo vodenje vlade lahko mirno zapišem, da je bilo odlično. Slabe plati njegove značaja, ravnanj in odločitev obstajajo tudi po nekaterih mojih izkušnjah z njim. A problem vidim v tem, da so jih mediji v zadnjih treh desetletjih neproporcionalno izpostavljali in je tudi zato danes v slovenskem javnem prostoru vtis o njem - vsaj deloma - preprosto izkrivljen.'' Vprašanje, ali gre lahko desna sredina naprej z Janšo ali le še brez njega, je, tako ocenjuje Podobnik, ''krivično in sploh nerealno''. Krivično zato, ker se pozablja, da je bil lahko tudi povezovalen in državniški, nerealno pa zato, ker bo žezlo predal točno takrat in točno tako, kot bo to hotel sam, še piše Podobnik.

Predsednik vlade v odstopu, Miro Cerar, je 35. na lestvici. Še iz časov, ko je bil sam študent na Pravni fakulteti v Ljubljani, ga pozna pravnik, nekdanji politik, danes pa ključni ekspert za podporo reforme javne uprave v Ukrajini, Gregor Virant. Cerar je pošten, prijeten, dobrodušen in pameten človek o njegovih osebnostnih lastnostnih zapiše Virant. Večkrat sta sodelovala in Virant razkrije, da je Cerarja leta 2011 celo povabil v takrat nastajajočo Državljansko listo. ''Odgovor je bil vljuden, a že takrat mi je bilo jasno, da Miro Cerar čaka svoj trenutek,'' piše Virant in pove tudi, da je leta 2014 na volitvah glasoval za SMC. Vendar prvič in tudi zadnjič. ''Kar me je razočaralo, je popolna odsotnost politične volje za resnejše spremembe, ki jih Slovenija potrebuje, če želi biti konkurenčna. Potrpežljivo sem čakal na kakšno konkretno reformo. A na koncu obupal. Cerar se je izkazal za politika statusa quo, njegovo obdobje pa za še en mandat izgubljenih priložnosti,'' v portretu Mira Cerarja v Obrazih 100 med drugim zapiše Virant.

Jernej Lorenci, gledališki režiser, ki je na lestvici na 31. mestu, pa v intervjuju za Obraze 100 razkrije, da odhaja: ''Nekaj časa me bo tukaj in to bo dobro za vse.'' Pravi, da je po lanskem letu moral sprejeti to odločitev: ''Bile so bolezni, bila je pregorelost in bila je nevarnost, da počim tudi sam. Smrt Jerneja Šugmana pa je bila končni rdeči alarm.''' Jeseni za leto in pol odhaja v Nemčijo, v Freiburg, potem v Zagreb, Sofijo in morda še kam, pravi lanski prejemnik najprestižnejše evropske gledališke nagrade Premio Europa per il teatro, ki jo podeljuje Evropska komisija.