Poslanci so na današnjem zasedanju državnega zbora v okviru junijske seje z 49 glasovi za in 30 proti sprejeli novelo zakona o državnem tožilstvu. Na ministrstvu za notranje zadeve, kjer so zakon pripravili, pojasnjujejo, da je novela potrebna zaradi uskladitve po prenosu pristojnosti nad tožilstvom. Proti sta glasovali le obe opozicijski stranki.
Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je v imenu predlagatelja zakona razložil, da danes obravnavani zakon ureja nekatere bolj tehnične rešitve, bolj vsebinski zakon pa naj bi v obravnavo prišel predvidoma jeseni. Novela je posledica prehoda tožilstva s pravosodnega pod notranje ministrstvo, je dejal. Tako se ureja vprašanje podelitve priznanj in izobraževanja ter štipendiranja tožilcev.
Gorenak opozarja, da novela prinaša tudi spremembo, ki je po njegovih besedah najbolj "naravna in normalna", gre pa za mirovanje tožilske funkcije v času opravljanja funkcije državnega sekretarja ali ministrovanja "kjer koli v sistemu vlade". Dejal je, da imajo drugi po prenehanju funkcionarskega mandata že možnost vrnitve na staro delovno mesto, če to še vedno obstaja, tožilci pa so za to možnost prikrajšani.
Mediji so namigovali, da naj bi to določilo v zakonu spremenili zato, da bi nekdanja generalna tožilka in sedanja državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Barbara Brezigar lahko odšla v kabinet predsednika vlade. Gorenak je danes ta namigovanja zavrnil in zatrdil, da Brezigarjeva v premierjev kabinet ne bo odšla.
O državnih tožilcih kar brez posveta
Novela spreminja tudi nekatere določbe, denimo obvezno posvetovanje vodje državnega tožilstva s kolegijem o ustreznosti kandidatov za državne tožilce. Gorenak je poudaril, da s tem prenašajo večjo odgovornost na vodje v tožilski organizaciji, saj menijo, da bodo postopki tako tekli hitreje. Taki rešitvi po Gorenakovih ocenah soglašajo tudi v tožilski organizaciji.
Pozitivna Slovenija noveli nasprotuje, skupaj s SD pa so navedli isti razlog. Novele namreč ne morejo podpreti zaradi nasprotovanja prenosu tožilstva pod notranje ministrstvo, saj novela pomeni uskladitev tega prenosa. Hkrati nasprotujejo tudi nekaterim vsebinskim rešitvam, denimo odpravi obveznega posvetovanja. Kociperjeva iz PS je poudarila, da kratko posvetovanje na kolegiju gotovo lahko pripomore h kakovosti odločanja. Tudi Majda Potrata iz SD je opozorila, da odločanje o kadrih ni vsakodnevna funkcija, zato odprava posvetovanja ne pomeni bistveno razbremenitev, ampak le koncentracijo moči.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.