Goršek: Nima smisla vztrajati, če ni prave stopnje zaupanja

Z mesta prvega policista v državi je odstopil Janko Goršek. Kot je povedal na tiskovni konferenci, je odločitev sprejel sam, potem ko sta v pogovoru z notranjim ministrom Vinkom Gorenakom ugotovila, da se njuni pogledi na vodenje policije razlikujejo. Goršek bo na položaju generalnega direktorja policije ostal še do 1. oktobra, potem pa bo, kot je dejal, njegovo delo kot vršilec dolžnosti nadaljeval njegov dozdajšnji namestnik Karol Turk. Minister Gorenak pa je razložil, da bo do 25. septembra sporočil svojo odločitev glede novega (v.d.) direktorja policije. Izbiral bo tako najverjetneje med dvema namestnikoma direktorja, torej med Karolom Turkom in Tatjano Bobnar.

Tako Goršek kot Gorenak sta odločno zavrnila namigovanja, da je Turk zaupnik premierja Janeza Janše. Minister Gorenak pa je še dodal, da se Turk z Janšo ni nikoli osebno videl ali srečal, "razen na neki prireditvi v Tacnu v času, ko je Janša kot predsednik vlade sprejel skupino policistov". "Zdi se mi kar neverjetno, da se taka ugibanja sploh pojavljajo," je dejal Gorenak.

Goršek in Gorenak sicer nočeta javno razkriti podrobnosti o odstopu, je pa Goršek dejal, da "nima smisla vztrajati, če ni prave stopnje zaupanja, saj se tako le izgublja energija, kar pa občutijo tudi zaposleni".

Minister Gorenak se je Goršku zahvalil za opravljeno delo in dodal, da primer Vodušek ni vplival na Gorškovo odločitev. V tem kontekstu je tudi Goršek dejal, da se razhajanja niso nanašala na operativne naloge, ampak na vprašanje vodenja in strateškega menedžmenta.

Goršek je še dejal, da mu ni žal, da je sprejel funkcijo direktorja. Pravi, da je ponosen na svoje delo in delo policistov, ter dodaja, da bodo do 1. oktobra policisti še opravili kakšno veliko akcijo, zagotovo pa tudi po njegovem odhodu.

Klonil pod političnimi pritiski ali zgolj prehitel Gorenaka?

Janka Gorška je na položaj generalnega direktorja policije z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja imenovala še vlada Boruta Pahorja na predlog takratne notranje ministrice Katarine Kresal, in sicer potem ko je bil na predlog Kresalove spremenjen zakon o policiji, tako da za imenovanje direktorja ni bil več obvezen javni razpis, je pa morala imenovanje potrditi posebna komisija.

Vse od oblikovanja Janševe vlade pa se pojavljajo neuradne informacije o tem, da naj bi ga notranji minister Gorenak nameraval zamenjati, govorice o pravem vzroku za zamenjavo pa so nadaljujejo tudi danes.

Govorice so postale še posebej glasne, ko sta se začela pripravljati dva policijska zakona, jeseni pa naj bi se spremenil postopek imenovanja oziroma razrešitve šefa policije.

Janko Goršek je sicer že pred nekaj časa namignil, da je tarča političnih pritiskov, v intervjuju za Delo pa je dejal, da ga v zadnjem času vse bolj poskušajo diskreditirati. Pritiski naj bi izhajali iz policijskih preiskav, ki so se dogajale v zadnjem času.

Za katere preiskave naj bi šlo, sicer ni nikoli razkril, a je večina domnevala, da gre za medijsko razvpito aretacijo Vladimirja Voduška, ko naj bi za to domnevno prej izvedela Katarina Kresal kot aktualni minister. Vendar če verjamemo povedanemu na tiskovni konferenci, Voduškova aretacija ni razlog za odstop.

Tudi Gorenak je pozneje zanikal, da bi bil zaradi slabega toka informacij nezadovoljen premier Janša, ki je še dan prej gostoval v Voduškovi oddaji.

Mnogi so se tako spraševal, ali je Goršek s svojo odločitvijo le prehitel Gorenaka, ki naj bi ga tako ali tako želel zamenjati. Po drugi strani so se tudi na današnji tiskovni konferenci potrdile Gorškove besede, da z Gorenakom nista kompatibilna, saj imata na vodenje policije različne poglede. To naj bi škodovalo policiji, saj naj projekti policije, če njen prvi mož nima podpore ministra, ne bi uživali potrebne podpore.

Meni, da je uspešen

Goršek je sicer večkrat poudaril, da se rad drži čim dlje od politike ter da kljub nekaterim drugim informacijam ni politično opredeljen. Ob svojem imenovanju je dejal, da je očiten dokaz, da se da določene položaje dobiti tudi brez političnih povezav.

Čeprav je Goršek pred nekaj časa dejal, da vprašanje morebitne razrešitve ni v njegovi moči, je vseeno svoj mandat ocenil kot uspešen. Dodal je, da sta na rezultate dela slovenske policije lahko ponosna tako on kot minister Gorenak. Med drugim je izpostavil razkritje roparjev banke SKB in najdbo koroške deklice.

Poleg tega je policija pod njegovim vodstvom pred nekaj meseci izvedla najobsežnejšo policijsko akcijo v samostojni Sloveniji, v kateri je okoli 350 policistov izvedlo hišne preiskave v zvezi s posedovanjem mamil in orožja, sodelovali so tudi kriminalisti iz tujine. Prijeli so več kot 50 oseb in zasegli veliko drog in orožja, med drugim tudi bombe. Takrat je delo policije pohvalil tudi minister Gorenak.

Vmes tudi kakšen škandal ...

Gorškov mandat sicer ni potekal brez odmevne afere. Še najbolj znana je najbrž tista, ko so Goršku in policiji mnogi očitali, da je policija na željo takratne ministrice Katarine Kresal iz vrst LDS poskušala pod preprogo pomesti preiskavo v zvezi z afero bulmastifi.

Goršek je pozneje dejal, da policija v tej preiskavi ni prikrivala dejstev, tudi ni namerno ali nenamerno izgubila dokazov in ni delovala pod vplivom ministrice, ampak povsem avtonomno.

Policiji zvest že več kot dve desetletji

Janko Goršek je policijsko kariero začel graditi po končani kadetski šoli leta 1984. Po diplomi se je zaposlil v Upravi za notranje zadeve Celje v oddelku za zatiranje kriminalitete in kot kriminalist deset let delal v skupini za krvne in seksualne delikte. Pozneje je vodil tudi oddelek za organizirani kriminal.

Leta 2008 je postal direktor Policijske uprave Celje, 23. julija 2009 pa ga je vlada, potem ko je bil nekaj mesecev vršilec dolžnosti, imenovala za generalnega direktorja policije.
Leta 1965 rojeni Goršek je sicer tudi veteran vojne za Slovenijo.