'Gosenice moljev se pregrizejo skozi tanjšo embalažo iz plastike'

Na nas se je obrnila bralka, ki je potožila, da se nikakor ne more znebiti kuhinjskih moljev. Čeprav je zavrgla vso suho rastlinsko hrano in pomila omare, se ji je pri ponovnem nakupu živil zgodba ponovila. Lanena semena je iz originalne papirnate embalaže pretresla v posodo. Ker ji jih je nekaj ostalo, je embalažo večkrat zvila, jo oblepila z lepilnim trakom in še povila z elastiko. Ko je čez slab mesec ostanek semen zopet želela pretresti v posodo, je v embalaži našla zapredke in roj gosenic.

Kako lahko pridejo v hrano, kljub temu da jo dobro zapakiramo, nas je zanimalo? Strokovnjak za metulje Stanislav Gomboc je pojasnil, da gosenice v hrano pridejo v kuhinji, lahko pa že pri pakiranju živil, torej v skladiščih živil, tudi v marketih. Samice odlagajo jajčeca neposredno na živila ali na njihovo embalažo. "Izlegle gosenice so majhne in lahko zlezejo v drobne špranje med embalažo, lahko pa pregrizejo tudi tanjšo embalažo iz plastike ali folije. Znano je, da ob pomoči črevesnih bakterij prebavijo celo polietilensko folijo," je razložil. Zato je več možnosti za uspeh, če živila shranjujemo v neprepustni stekleni embalaži ali posodi iz debelejše plastike, skozi katero se gosenice ne morejo pregristi. Treba pa je seveda paziti, da jo dobro zapremo, svetuje Gomboc.

Metulji lahko priletijo tudi od zunaj, predvsem poleti, ko zračimo stanovanja, in sicer iz bližnjih kmetij, skladišč, smeti, iz sosednjih hiš ali stanovanj. "Najpogosteje pa krhljevega molja domov prinesemo z nakupom napadenih živil, suhe hrane za hišne ljubljenčke, so celo na preprogah in predpražnikih, če so organskega izvora," je izpostavil Gomboc.

Kuhinjski molj je skladiščni škodljivec, ki nima nič skupnega s hišnim moljem

Kuhinjski molj, kot mu pravimo v govornem jeziku, je vrsta metulja, ki mu strokovno rečemo krhljev molj (Plodia interpunctealla). "Ime je dobil, ker se je nekoč pogosto pojavljal tudi na sušenem sadju – na krhljih. Je skladiščni škodljivec in nima nič skupnega s hišnim ali suknjarskim moljem in še drugo sorodno vrsto iz te družine, ki se pojavljata na živalskih ostankih, v stanovanjih pa v glavnem na volnenih oblačilih in volnenih preprogah. Krhljev molj spada v družino pravih vešč, suknjarski molj pa v družino pravih moljev," je razliko pojasnil Gomboc.

Krhljev molj je sicer do 13 milimetrov velik nočni metulj. Čez dan miruje, leta in pari pa se, ko se stemni. "Ponoči samice odlagajo jajčeca na razna živila rastlinskega in tudi živalskega izvora. Pojavlja se tako v stanovanjih, kaščah, skladiščih in tudi na prostem, posebno v toplejših regijah Slovenije," je razložil Gomboc.

Vrsta je polifagna, ki se hrani na suhih rastlinskih in živalskih substratih. "Gosenica substrat preplete s svilenimi nitkami, na katere se oprimejo delci hrane, zato jo je težko izslediti, posebno, kjer je umazano bele barve. Večina gosenic pri metuljih izloča svileno nit zato, ker si s svilo 'zagradijo bivališče', da so bolje skrite med hrano. To imajo že prirojeno. Gosenica lahko svojo barvo delno prilagaja živilom, na katerih se hrani. Najdemo jo v rižu, moki, pakiranih čajih, raznih kosmičih, v čokoladi, raznih krmilih, testeninah, v senu, suhem mesu, semenih za hišne ljubljenčke in številnih drugih živilih ter začimbah. Zabubi se v raznih špranjah, vogalih …, da ima mir v času preobrazbe," je povedal Gomboc in dodal, da gosenica pred zabubitvijo najprej iz svile splete rahel kokon, v katerem se zatem gosenica preobrazi v bubo. V bubi pa se nato odvije preobrazba gosenice v metulja.

Ena samica odloži od 200 do 400 jajčec, v povprečju 300

Iz jajčec se izležejo gosenice, ki se prehranjujejo s suhimi živili, medtem ko se metulji ne hranijo, ampak občasno popijejo le nekaj tekočine. Metulji živijo od sedem do 14 dni. Vrsta ima na leto več generacij. Njen razvojni ciklus je odvisen od temperatur. "Najhitreje se vrsta razvija pri višjih temperaturah, pod 15 stopinj Celzija pa se njen razvoj ustavi. Pri 30 stopinjah Celzija traja okrog 30 dni, pri 20 okrog 74 dni, pri 15 stopinjah Celzija pa tudi več kot 7 mesecev," je izpostavil Gomboc.

Vrsta je sicer najbolj aktivna v poletnem času, ko lahko leta tudi zunaj stanovanj. V neogrevanih skladiščih se običajno razmnožijo od dve do tri generacije. V zimskem času se lahko razmnožuje v ogrevanih prostorih, tudi v stanovanjih, kjer se nemoteno razvija vse leto.

'Pogosto ljudje gosenice zaužijemo s hrano, ne da bi se tega zavedali'

Krhljevi molji – tako gosenice kot metulji – so v naravi hrana raznim plenilcem in parazitom. Ker je v stanovanjih naravnih plenilcev malo, se lahko namnožijo v velikem številu. Glavni plenilci v stanovanjih so pajki. "Pogosto ljudje gosenice zaužijemo s hrano, ne da bi se tega zavedali. So proteinsko bogate in užitne. Vsekakor pa hrane napadene s krhljevim moljem ne smejo prodajati v trgovinah, ker je to v nasprotju s prehranskimi predpisi," je poudaril Gomboc.

Kako se jih znebimo?

Najlažji način je, če iz kuhinje odstranimo vsa napadena živila, lahko tudi drugo suho rastlinsko hrano. Če ne vemo katera živila so napadena, je najbolje zavreči vsa živila. "Gosenic se znebimo z zamrzovanjem živil za nekaj dni v zamrzovalniku. Tako uničimo jajčeca, gosenice in bube. To navadno naredimo, če kupimo sveža živila, za katera sumimo, da so napadena. Pogosto je to tudi hrana za hišne ljubljenčke. Prav tako moramo odstraniti vse metuljčke, ki jih vidimo v stanovanju, da preprečimo odlaganja jajčec in nadaljevanje vrste. Dokler se molja ne znebimo, je dobro vsa živila hraniti ali v hladilniku ali v dobro zaprtih posodah," je svetoval Gomboc, ob tem pa še opomnil, da feromonske lepljive vabe lovijo le samce, samic pa ne, zato niso popolnoma učinkovite pri zatiranju krhljevega molja v stanovanju.