Gospodarska rast lani 1,1-odstotna

K lanski rasti BDP je pozitivno prispevala domača potrošnja, ki je zrasla za 2,6 odstotka. Končna potrošnja se je povečala za 1,7 odstotka, pri čemer so se izdatki gospodinjstev zvišali za 1,7 odstotka, izdatki države pa za 1,6 odstotka, je na današnji novinarski konferenci povedal svetovalec za odnose z javnostmi na statističnem uradu Martin Bajželj.

Bruto investicije so bile višje za 5,5 odstotka, od tega bruto investicije v osnovna sredstva za 4,1 odstotka. Med investicijami v osnovna sredstva so se naložbe v nestanovanjsko gradnjo zvišale za 13,5 odstotka, v stanovanjsko gradnjo pa znižale za 7,5 odstotka. Investicije v opremo in stroje so ostale na podobni ravni kot predlani, zrasle so le za 0,7 odstotka.

Izvoz se je povečal za 0,3 odstotka, uvoz pa za 2,1 odstotka. Saldo menjave s tujino je tako gospodarsko rast znižal za 1,3 odstotne točke.

Zaposlenost se je lani zmanjšala za 0,4 odstotka oziroma za 4900 oseb. Največja upada sta bila v predelovalnih dejavnostih (za 1,8 odstotka) in v gradbeništvu (za 2,4 odstotka).

Po podatkih, prilagojenih za število delovnih dni, ki se uporabljajo za primerjave v EU, pa je bila gospodarska rast lani nekoliko nižja, in sicer 0,9-odstotna. Evropski statistični urad Eurostat je najnovejše podatke objavil v petek in ti kažejo, da je slovenska rast v letu 2025 zaostala za povprečjem tako območja z evrom, ki je bilo pri 1,5 odstotka, kot celotne EU (1,6 odstotka).

Večina domačih in tujih ustanov je Sloveniji za lansko leto napovedovala rast v višini okoli 1,0 odstotka oziroma nekoliko pod to ravnjo.

Tokratna ocena sicer temelji na četrtletnih podatkih, letna ocena pa bo znana konec avgusta.

Po četrtletnih podatkih je nominalni BDP lani v tekočih cenah (torej brez izločitve učinka sprotne rasti cen) skupno dosegel 70,5 milijarde evrov in s tem prvič v zgodovini presegel 70 milijard evrov. Tudi na prebivalca je nominalni BDP s 33.062 evri najvišji doslej.

Samo v zadnjem lanskem trimesečju je bila gospodarska rast na četrtletni ravni 0,4-odstotna, na medletni pa 1,6-odstotna. V zadnjih treh mesecih leta je bila medletna rast slovenskega BDP nekoliko nad povprečjem za evrsko območje in celotno EU. Prvo je bilo pri 1,3 odstotka, drugo pa pri 1,5 odstotka.

V zadnjem četrtletju lanskega leta se je zasebna potrošnja povečala za 3,0 odstotka. Izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najizraziteje pri storitvah. Izdatki za nakupe trajnih proizvodov so se zvišali za 3,6 odstotka, za poltrajne proizvode za 2,9 odstotka in za netrajne proizvode za 0,4 odstotka.

Izdatki države za končno potrošnjo so se povečali za 3,8 odstotka, predvsem zaradi rasti izdatkov za individualne storitve za 6,3 odstotka.

Bruto investicije so se povečale za 13,2 odstotka. Na rast sta pozitivno vplivala povečanje investicij v osnovna sredstva in povečanje zalog.

Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,0 odstotka. Največ so k rasti prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za 17,3 odstotka, od tega v stanovanjske zgradbe za 1,6 odstotka, in sicer po petih četrtletjih upadanja, ter v druge zgradbe in objekte za 22,7 odstotka.

Po štirih zaporednih četrtletjih upadanja so se povečale investicije v opremo in stroje, in sicer za 8,3 odstotka. Med temi so investicije v transportno opremo zrasle za 4,9 odstotka, investicije v drugo opremo in stroje pa za 9,5 odstotka.

V četrtem četrtletju lanskega leta sta se povečala izvoz in uvoz. Izvoz se je povečal za 0,5 odstotka. Uvoz se je po Bajžljevih navedbah povečal izraziteje, in sicer za 4,8 odstotka.

Lani je gopodarska rast nekoliko presegla jesenska pričakovanja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). V Umarju pripravljajo pomladansko napoved gospodarskih gibanj, ki jo bodo vladi predstavili predvidoma v prvi polovici marca.

Tekoča rast bruto domačega proizvoda (BDP) je po danes objavljenih podatkih statističnega urada v zadnjem četrtletju 2025 nekoliko upočasnila. V zadnjem lanskem trimesečju je bila rast na četrtletni ravni 0,4-odstotna, v dveh četrtletjih pred tem pa 0,9-odstotna. Medletna rast gospodarske dejavnosti pa je bila v zadnjih treh mesecih leta 2,0-odstotna.

V celem letu 2025 je gospodarska rast z 1,1 odstotka nekoliko presegla jesenska pričakovanja, ki so bila pri 0,8 odstotka, a je bila obenem nižja kot v letu 2024, ko je znašala 1,7 odstotka, so povzeli v Umarju.

Po padcu BDP v prvem trimesečju so od drugega lanskega četrtletja gospodarsko rast poganjale predvsem gradbene investicije, najbolj državne in infrastrukturne, ter trošenje gospodinjstev.

Gibanja v izvoznem sektorju so se občutno umirila. Izvoz blaga je v celem letu stagniral in zaostal za rastjo tujega povpraševanja, dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih ter prometu pa je upadla, so navedli.

Da se je BDP lani po prvi oceni statističnega urada povečal za 1,1 odstotka in s tem več od napovedi domačih in mednarodnih institucij, so izpostavili tudi v ministrstvu za finance.

V zadnjem lanskem četrtletju se je zasebna potrošnja na četrtletni ravni povečala za 3,0 odstotka. Izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najizraziteje pri storitvah. Višje so bile tudi investicije, ki so se četrtletno povečale za 13,2 odstotka, so poudarili.

Po napovedih domačih in mednarodnih institucij naj bi se gospodarska rast v letošnjem in prihodnjem letu še okrepila. Tako naj bi se po napovedih Evropske komisije po rasti BDP Slovenija letos uvrstila na osmo, prihodnje leto pa na četrto mesto med članicami EU, so še navedli v finančnem ministrstvu.