Hrvaška stranka prava (HSP) od sabora zahteva, da na prvem jesenskem zasedanju izvede glasovanje o strankinem predlogu o razglasitvi gospodarskega pasu na Jadranu, o čemer je sabor razpravljal že julija 2001. HSP je poudarila, da je sabor že leta 2001 opravil predvideno proceduro v skladu s pomorskim zakonom in hrvaško ustavo in zato te teme ni več potrebno obravnavati od začetka. Hrvaški diplomatski krogi svarijo, da utegnejo podobne pobude poslabšati položaj Hrvaške na poti v Evropsko unijo, poleg tega pa takšne enostranske poteze ne podpirata niti Italija niti Slovenija.
Hrvaški diplomati niso navdušeni nad izjavami hrvaškega kmetijskega ministra Božidarja Pankretića in njegovih uslužbencev, ki v medijih že dva tedna govorijo o razglasitvi gospodarskega pasu. "Ker potekajo pogajanja, napoved ministra Pankretića, da bo Hrvaška jeseni razglasila gospodarski pas, škodi pogajalskemu procesu in oži manevrski prostor diplomaciji," so Vjesniku povedali hrvaški diplomatski viri. Hrvaška ne skriva, da želi razglasiti gospodarski pas po možnosti še pred koncem leta, vendar tega ne more storiti enostransko brez dogovora z zainteresiranimi sosedami in EU. O razglasitvi gospodarskega pasu se mora pogajati diplomacija, poudarjajo diplomati na zagrebškem Zrinjevcu.
Hrvaška diplomacija meni, da bi v primeru dogovora z Italijo in Slovenijo o razglasitvi gospodarskega pasu tema državama lahko ponudili ugodne kvote ulovljene ribe s tega območja in se tako izognili že izraženemu negodovanju pri prejšnjih napovedih te poteze.
Pogajanja se nadaljujejo - Italijani niso "prav srečni"
Hrvaška diplomacija pravi, da se pogajanja nadaljujejo in da se niti Italija niti Slovenija nista negativno odzvali in zavrnili te zamisli, kar tolmačijo kot prvi dober znak. Pretirano izpostavljanje tega vprašanja v javnosti, hrvaškim diplomatov ni všeč, saj menijo, da bi se to lahko negativno odrazilo na pogajanja.
Italijanski diplomatski viri so za Vjesnik dejali, da "niso prav srečni" ob zamisli o uvajanju gospodarskega pasu in da jim je bolj všeč zamisel o sklenitvi sporazuma, ki bi uredil celoten jadranski prostor. Kljub temu je italijanska diplomacija pozdravila izjave hrvaške strani o tem, da bo rešitev iskala skupno, ne pa enostransko.
Črno zlato deli Jadran na dvoje
Tržaški časnik Il Piccolo poroča o načrtih Hrvaške in Italije, da bi si na pol razdelili Jadransko morje, odpravili režim mednarodnih voda in sklenili nov sporazum o ribolovu. Ljubljana se temu upira; ker naj bi za celotnim projektom razdelitve Jadrana, po mnenju Slovenije, stali močni in donosni naftni posli.
Rim in Zagreb naj bi namreč nameravala okrepiti izkoriščanje nahajališč zemeljskega plina v Jadranu z izgradnjo naftovoda med Omišljem na Krku in Trstom. Ameriška agencija za trgovino in razvoj je konec julija že podpisala sporazum s hrvaško vlado, pri čemer je ponudila dva milijona dolarjev za študijo izvedljivosti projekta, ki bi na Krk pripeljal nafto iz Kaspijskega jezera. Projekt ima poleg podpore Hrvaške tudi podporo Rusije, Belorusije, Ukrajine, Slovaške in Madžarske.
