Zaskrbljenost Slovenije v zvezi s tem pasom je po mnenju hrvaškega predsednika neutemeljena. Slovenci morajo uvideti, da je tudi zanje boljše, da Hrvaška bolje nadzira svoje morje, je pojasnil. Poleg tega lahko na ta način lažje preprečimo morebitne ekološke katastrofe, kot je na primer izliv nafte iz tankerjev, je še dodal Mesić.
Mesić se je spomladi za razglasitev italijanskega in hrvaškega gospodarskega pasu na Jadranu zavzel z besedami: "Če bi z Italijani razglasili gospodarski pas, potem na Jadranu ne bi bilo več odprtega morja. Slovenci bi v tem primeru po sporazumu z nami in Italijani dobili neškodljiv prehod do izhoda z Jadrana. S tem bi uredili vse težave s Slovenijo, vse, kar se nanaša na nadzor nad tankersko plovbo in nasploh na prometom po Jadranskem morju".
Jutarnji list: 200 milijonov evrov več za hrvaške ribiče
Hrvaški časnik Jutarnji list je v današnji izdaji posvetil članek prednostim, ki bi jih za Hrvaško lahko predstavljala morebitna razglasitev izključnega gospodarskega pasu v Jadranskem morju. Časnik piše, da se je, "sodeč po zadržanosti italijanske diplomacije, ostrini slovenskega odziva in hitrosti odziva hrvaškega zunanjega ministrstva", hrvaško kmetijsko ministrstvo z napovedjo o možni razglasitvi takšnega pasu že letošnjo jesen prenaglilo. Hrvaška in Italija sta se namreč za oblikovanje mešane delovne skupine za vprašanje tega pasu dogovorili šele 24. julija na sestanku namestnikov italijanskega in hrvaškega zunanjega ministra, Roberta Antonionea in Ivana Šimonoviča v Zagrebu.
Po pisanju Jutarnjega lista ima Hrvaška s tem, da se njene teritorialne vode stikajo z mednarodnim morjem, pravico, da razglasi gospodarski pas, kadar koli želi, da ga razglasi enostransko in da ji pri tem ni potrebno nikogar vprašati. Z razglasitvijo gospodarskega pasu pa ohranja obveznost nudenja neškodljivega prehoda državam, kot je Slovenija, ki nimajo dostopa do mednarodnih voda. Pri tem je država, v tem primeru Hrvaška, ki razglasi gospodarski pas, dolžna s sosednjimi državami samo skleniti sporazum o izlovu viška rib, pri čemer sama, z oceno strokovnjakov in odločitvijo sabora, določa kvote izlova. Zato ima z razglasitvijo gospodarskega pasu popolno suverenost pri izkoriščanju, zaščiti in kontroli na vsej njegovi površini.
Za hrvaške ribiče bi to pomenilo več kot 50.000 kvadratnih kilometrov morske površine za ribolov in, kot pravi predsednik ribiškega ceha hrvaške Obrtniške zbornice Tonči Božanič, 200 milijonov evrov letno več v njihovih žepih, navaja časnik. Razglasitev gospodarskega pasu pa bi hrvaškim oblastem tudi omogočila nadzor nad prometom z nafto po Jadranu in preprečevanje morebitnih nesreč tankerjev in ekoloških katastrof. Od zaščite ekosistema in nadzora varnosti bi po navedbah časnika, ki se sklicuje na ocene strokovnjakov, imel koristi tudi turizem.
