Gospodarstveniki zadovoljni z odnosom vlade

Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je danes v Ljubljani med drugim razpravljal o aktualnih razmerah v gospodarstvu, pričakovanjih podjetij ter ukrepih, ki jih vlada letos in prihodnje leto načrtuje na področju gospodarstva in trga dela.

Kot je v izjavi za medije po seji poudaril Šimonka, so v zbornici pozitivno presenečeni nad odnosom vlade do gospodarstva, podjetij in zaposlenih. "Navsezadnje je bilo tudi veliko tega vgrajenega v koalicijsko pogodbo, pa tudi v nekatere predlagane rešitve, ki jih prinaša interventni zakon," je dejal.

Med pozitivnimi ukrepi je izpostavil blaženje posledic visokih cen energentov, shemo skrajšanega delovnega časa, napoved pospešitve nekaterih postopkov pri izdajanju dovoljenj in ukrepe za zmanjšanje administrativnih obremenitev. "Pozitiven premik predstavljata tudi vključujoč dialog na strateškem svetu za gospodarstvo, kjer imamo gospodarstveniki veliko možnosti za podajanje svojih predlogov rešitev, in začetek delovanja socialnega dialoga," je povedal.

Kljub temu so danes po njegovih besedah izpostavili "nekatere urgentne težave", za katere od vlade pričakujejo hitrejše reševanje. To so med drugim zakonske spremembe s področja zaposlovanja tujcev, kjer opozarjajo na "dvojno kaznovanje podjetij" in še vedno prepočasne zaposlitvene postopke, ter ovire pri čezmejnem opravljanju storitev.

Od vlade pričakujejo, da bo čim prej pripravila konkretne časovnice izvajanja ukrepov iz koalicijske pogodbe, je povedal Šimonka. Ob tem je posebej izpostavil "številne dobre rešitve" iz interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki jih Slovenija po njegovih besedah nujno potrebuje.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport Korošec, ki se je seje udeležil skupaj z državnim sekretarjem Štefanom Kušarjem, je dejal, da se na ministrstvu zavedajo pomena dialoga z gospodarstvom. "Gospodarstvo je tisti osnovni motor blaginje. Slovenija nima velikega števila naravnih bogastev, zato ta primarna dodana vrednost, iz katere črpamo davke, prispevke in vse drugo, s čimer poganjamo blaginjo države, izhaja iz dodane vrednosti gospodarstva," je poudaril.

Med prednostnimi nalogami za razvoj države je izpostavil dvig tehnološke ravni jedrnega slovenskega gospodarstva. To vključuje robotizacijo, avtomatizacijo, večjo uporabo umetne inteligence in dodatno spodbujanje zagonskih podjetij. "Ta podjetja imajo zelo veliko dobrih projektov in smele ambicije. Verjamemo, da lahko v povezovanju z jedrnim gospodarstvom, skratka s slovensko industrijo, s hrbtenico slovenskega gospodarstva, naredijo oziroma pomagajo narediti korak naprej," je dejal.

Spodbujati je treba tudi lastno znanje in lastne izdelke. "Skratka ne samo biti proizvajalec za druge, ampak aktivno tržiti tisto, kar smo sposobni narediti, in biti na to ponosen," je pozval.

Kot tretjo prednostno nalogo je izpostavil zmanjšanje administrativnih obremenitev in pospešitev postopkov. Četrta je okrepitev lesarske panoge s poudarkom na zvišanju dodane vrednosti, peta pa učinkovitejša uporaba evropskih sredstev.