Širca presenečena nad kritikami

Ministrico za kulturo Majdo Širca je vložitev zahteve za razpis referenduma o zakonu o RTV Slovenija (RTVS) presenetila. Kot je zatrdila, je bil postopek priprave zakona demokratičen, zakon sam pa po njenih besedah zagotavlja depolitizacijo RTV in "ni politični projekt".

Širca je povedala, da zakon za spremembo od sedaj veljavnega ni delo enega človeka, pač pa rezultat številnih usklajevanj in sodelovanja strokovne javnosti. Prav tako mu stroka, tudi pravna, po njenih besedah načeloma ne nasprotuje. Kdor si na RTV Slovenija želi sprememb, mu po njenem mnenju zato ne bo nasprotoval.

"Obstaja obči konsenz, ki je rezultat dolgega usklajevanja s stroko s področja medijev," je pojasnila. Obravnave so potekale tudi v državnem svetu, državnem zboru in v okviru dvomesečne javne razprave. Tudi s sindikati so se pogajali skoraj pol leta in upoštevali številne njihove predloge, je zatrdila Širca.

Danes bi lahko po njenih besedah kdo dejal, da je demokracija draga. Širca pa pravi, da "demokracija ni draga, temveč je predvsem zelo dragocena - način, kako jo lahko upravljajo politiki, pa je lahko drag". Referendum je po njenih besedah pomemben inštrument demokracije, vendar pa se velja tudi "zavedati, v kakšnih časih živimo".

Očitek, da novi zakon vodi RTVS v komercializacijo in privatizacijo je "demagoški, netočen in je posledica površnega branja", morda tudi namernega, je opozorila ministrica. Prav tako je zanjo nesprejemljiv argument, da je bil predmet referenduma že sedaj veljavni zakon in da naj bo zato tudi novi zakon.

Predstavili razloge za referendum

Širca se je s temi besedami odzvala na kritike, ki zadnje dni letijo nanjo in na kulturno ministrstvo. Aleksander Zorn in Zmago Jelinčič sta namreč danes pojasnila razloge za zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o RTVS. "Prvi razlog je, da kljub vsem naporom v DZ nismo mogli preprečiti nekatere protislovnosti, napake in nevarnosti novega zakona. Drugi je ta, da koalicija ne more sprejeti kar koli hoče, samo zato, ker ima pač večino," je dejal Zorn. Po njegovih besedah je res, da bo referendum nekaj stal, a sprememba zavoda RTV bo zaradi mnogih premeščanj požrla ogromen del naročnine in še mnogo več denarja.

Pravi še, da je bil 1. zakon leta 2005 sprejet na referendumu, kar predstavlja njegovo najvišjo legitimiteto. Njegov sprejem je potrdilo ljudstvo. "Recipročno bi bilo potrebno, da bi tudi ta zakon potrdilo ljudstvo na referendumu," meni in še dodaja, da gre sicer za koalicijsko zavezo ideološke narave. "Pravijo, da je prejšnji zakon pomagal prejšnji vladi pri obvladovanju televizije. Vse to je neumnost!" pravi.

Privatizacija in tiho lastninjenje

Poslanec SDS je še dejal, da bi po prvem predlogu zakona zavod postal nekakšna delniška družba. "Opozoril sem jih, da v tem primeru ne bo nihče plačeval naročnine. Ugotovili so, da s tem izgubijo milijone. Zdaj so to delniško družbo poimenovali drugače, a gre za isto stvar. Ima vse lastnosti gospodarske  družbe in morala bo ustvarjati profit, kar pa bo prineslo komercializacijo in popolnoma drugačen program," je pojasnil.

Sprašuje se, ali nam je v primeru, če gospodarska družba ustvarja profit, treba plačevati naročnino? "Ne! Večina javnih uslužbencev, sindikatov, strokovnjaki in tudi pravna služba parlamenta je zapisala, da bi to bila uničujoča družba," pravi Zorn.

Jelinčič je dejal, da gre za privatizacijo in tiho lastninjenje. Pravi, da se bližamo časom Jugoslavije in da bomo zagotovo kmalu dobili člen, ki bo prepovedal govoriti resnico. "Po tem zakonu bodo imeli gospodje iz koalicije pravico do cenzure! Ta vlada nas bo pripeljala na dno!" je dejal in dodal, da edina rešitev ostaja Rado Pezdir. "Njega ni v parlamentu in ga zato ne morejo utišati!" je dodal.

Mešanica javnega in zasebnega

Glede RTV pa Magajna pravi, da bo zakon kot hibridna mešanica javnega in zasebnega (profitnega in neprofitnega), model za oblikovanje vseh drugih javnih zavodov. V predlogu zakona je poudarjena tudi finančna neodvisnost zavodov.

Problem so tudi nagrade, ki jih bodo sprejemali vodilni, kar pa je v neskladju z dejstvom, da financiranje prihaja tudi od naročnine vseh nas. "RTV bo postala lekarna, saj ne boš vedel, ali si pri farmacevtu ali pri trgovcu," še pravi.

'Posvetovali smo se tudi s pravniki'

Direktor direktorata za medije Vojko Stopar je očitke predlagateljev referenduma, da bo statusna sprememba RTVS stala več kot izvedba referenduma, zavrnil. Pojasnil je, da ta postopek "prav gotovo ne bo stal tri ali štiri milijone evrov, kolikor bo stal referendum". Sicer pa gre po njegovih besedah za normalne postopke posodabljanja produkcijskih procesov, skozi katere mora iti RTVS.

Zatrdil je še, da vse pogodbe o zaposlitvi ostanejo v veljavi tudi z dnem uveljavitve novega zakona. "Šele ko se bodo sindikati z vodstvom, ki je zavezano k vodenju socialnega dialoga, dogovorili za drugačne kolektivne pogodbe, bo prišlo do sprememb," je povedal Stopar.

O strokovnjakih, ki so sodelovali pri pripravi zakona, pa je dejal, da ministrstvo prevzema polno odgovornost za končni predlog in za končno oblikovanje zakona. "Zato nočemo obremenjevati teh ljudi, ki se mogoče s posamezno rešitvijo tudi ne strinjajo," je poudaril. Dejal je še, da so za posamezna posvetovanja zaprosili tudi strokovnjake s Pravne fakultete v Ljubljani, med njimi so se posvetovali z Rajkom Pirnatom.

Državi svet ni izglasoval veta

Kot je znano, državni svet ni izglasoval veta na nov zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Po tem sta poslanski skupini SDS in SNS ter poslanec SD Andrej Magajna vložili zahtevo za razpis referenduma o tem zakonu. Na ministrstvu za kulturo so prepričani, da zakonu ne bo nasprotoval nihče, ki si na nacionalni televiziji želijo sprememb.

Zakon po mnenju ministrstva za kulturo zagotavlja depolitizacijo RTVS in ni političen projekt, kot je bil prejšnji. Novi zakon je plod dolge in izčrpne strokovne razprave, številnih pogajanj in strpnega vključevanja javnosti, so zapisali. Kot poudarjajo, mu stroka, tudi pravna, ne nasprotuje.