Gostinci sicer razumejo, da so morali zaradi pandemije zapreti vrata, a dejstvo, da jim vlada šele po nekaj mesecih sporoči, da bi lahko v tem času delali za podjetnike, je kaplja čez rob. "Počutimo se malce izigrane, ker smo očitno dobivali napačne odgovore," pravi Blaž Cvar, predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS.
Državni sekretar Simon Zajc sicer prevzema del odgovornosti, pravi, da je šlo za slabo komunikacijo ter da ministrstvo pravil ni predstavilo dovolj natančno. "Zanimivo bo ugotoviti, kdo je napačno razlagal odloke," pravi Cvar.
Prav to bodo gostinci najprej ugotavljali – kdo je odgovoren za nastali komunikacijski šum, o katerem danes govori Zajc, oziroma zakaj so pristojni odloke razlagali vsak po svoje. Nato pa bodo odločali tudi o tožbah.
A skupinskih pravni spor bodo težko izpeljali. V t. i. odškodninskih tožbah bi moral vsak gostinec dokazati, da je imel izpad dohodka in kolikšen je bil ta izpad. Kar bo, priznavajo tudi sami, težko dokazati.
Iščejo sicer pravno podlago, razmišljajo pa tudi, da bi vlado prepričali, da bi namesto tožb pokrila vsaj del njihovega izpada dobička. S tem bi pomirili gostince, pravijo v Sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici. A tudi to bi šlo na račun davkoplačevalcev.
Podatki gospodarskega ministrstva sicer kažejo, da smo do sedaj za ukrepe čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa in delno pokritje fiksnih stroškov zaposlenim v gostinstvu namenili 170 milijonov evrov.
Država je za ukrep čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa za sektor gostinstva in turizma izplačala več kot 110 milijonov evrov. Za delno kritje fiksnih stroškov v panogi je šlo več kot 60 milijonov evrov.
Zaradi krize medtem zaposleni v gostinstvu odhajajo, število brezposelnih je zraslo že na več kot 10.000. Zaprtih je več kot 1300 lokalov in restavracij.
KOMENTARJI (123)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.