Prostovoljci posadili okoli 20.000 mladih dreves

Združeni narodi so 21. marec razglasili za mednarodni dan gozdov. Ker je slovensko gozdarstvo še vedno vpeto v sanacijo posledic lanskega žledoloma, so v Sloveniji tokratni dan obeležili z akcijami sajenja dreves v okviru projekta Obnovimo slovenske gozdove. Podobno akcijo so pripravili že novembra lani, ko so posadili 28.000 sadik na več kot 12 hektarjih.

Okoli 700 prostovoljcev je danes na šestih lokacijah v Sloveniji posadilo okoli 20.000 mladih dreves in s tem prispevalo k obnovi naših gozdov. Organizatorji akcije, Zavod za gozdove Slovenije in Zveza Tabornikov Slovenije, so zadovoljni, saj so izpolnili načrte, je povedal Andrej Lozar iz zveze tabornikov.

Prostovoljci so z delom začeli zjutraj. Mlada drevesa so posadili na šestih lokacijah, in sicer Ljubljani, na dveh lokacijah v Kamniku, v Sežani, Postojni in Kočevju.

Kot so sporočili iz zveze tabornikov, si gozdovi od lanskega žledoloma še niso opomogli, obnova pa bo po načrtu sanacije žledoloma potekala vse do leta 2020. Na sadike po žledolomu čaka še okoli 850 hektarjev površin, lastniki gozdov in zavod za gozdove pa bodo s sadnjo intenzivneje začeli v jesenskem času, ko jim bodo na pomoč ponovno priskočili taborniki. Po besedah direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Damjana Oražma, jeseni načrtujejo nadaljevanje obnove v nekoliko hitrejšem ritmu.

Večji posek posledica žledoloma

Lani je bilo v vseh slovenskih gozdovih posekanih skupaj 6,35 milijona kubičnih metrov lesa oz. skoraj 9,5 milijona dreves, kar je dobrih 2,4 milijona kubičnih metrov oz. 62 odstotkov več kot leta 2013. V skupni količini posekanega lesa predstavljajo iglavci 55 odstotkov, listavci pa 45 odstotkov.

Večji posek je posledica žledoloma, zaradi katerega so lani posekali in iz gozda spravili skoraj tri milijone kubičnih metrov lesa. Žledolom je bil razlog za približno 47 odstotkov vsega poseka v Sloveniji, skupaj z ostalim sanitarnim posekom v gozdovih pa je sanitarni posek znašal 66 odstotkov.

To je največji delež sanitarne sečnje v gozdovih v zadnjih 20 letih. Največ sanitarnega poseka je bilo na območjih Postojne, Ljubljane, Tolmina in Kranja, ki jih je žled najbolj prizadel.

Sanacija po žledolomu se nadaljuje tudi v letošnjem letu

Zimsko obdobje je bilo za dela v gozdovih dokaj ugodno, še posebej v drugem delu, pred pomladjo pa je treba vse sile usmeriti v prednostni posek poškodovanih in od podlubnikov napadenih iglavcev, opozarja zavod.

Lani je bilo kljub hladnemu in vlažnemu poletju, ki ni ugodno za razvoj podlubnikov, zaradi podlubnikov posekanih za 408.005 kubičnih metrov iglavcev, kar je petino več kot leta 2013. Suh marec nakazuje, da bi se lahko problem podlubnikov v naslednjih mesecih močno zaostril.

Odprava posledic žledoloma je močno vplivala tudi na trg lesa, ki se je po vmesnih nihanjih stabiliziral. Uspešna prodaja lesa je v veliki meri odvisna od organizacije odkupa in prodaje, ki se je po navedbah zavoda pokazala kot eno od ozkih grl pri pretoku lesa v gozdno-lesni verigi.

V naslednji fazi sanacije posledic žledoloma bo treba obnoviti 14.000 hektarjev najbolj poškodovanih gozdov, od tega 900 hektarjev s sajenjem sadik, za kar bodo v naslednjih petih letih potrebovali okoli 2,5 milijona sadik gozdnega drevja.

Nov program upravljanja območij Natura 2000

Velikega pomena gozdov se zaveda tudi ministrstvo za okolje in prostor. Precej pozornosti jim posveča pri pripravi novega programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020. V Sloveniji namreč kar 75 odstotkov vseh površin, ki tvorijo evropsko omrežje Natura 2000, pokriva gozd.

Slovenija zaradi razmeroma dobro ohranjenih bukovih gozdov ter gozdnih rezervatov pragozdnega značaja skupaj z 11 državami kandidira za vpis bukovih gozdov na Unescov seznam svetovne dediščine. Za to je predlagala gozdni rezervat Pragozd Krokar in gozdni rezervat Snežnik-Ždrocle, okoljsko ministrstvo pa namerava letos pripraviti podrobnejši dosje za vpis na ta seznam.