Grad Turjak po 80 letih znova v celoti obnovljen in odprt

Še pred današnjim uradnim odprtjem gradu je potekala novinarska konferenca, na kateri je spregovorila tudi ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Poudarila je, da v letu 2021, ko je nastajala idejna zasnova za obnovo gradu, ni bilo posebne želje, da se z evropskimi sredstvi na podlagi načrta za okrevanje in odpornost obnavljajo stari zidovi, zato so takrat na ministrstvu za kulturo, kjer je bila državna sekretarka, prišli na idejo, da se obnavljajo majhni turistični biseri, ki bodo ponujali bolj individualno ponudbo za manjše število turistov, kar je bilo skladno tudi s takratno strategijo boja proti koronavirusu.

Tako jim je v program načrta za okrevanje in odpornost uspelo vključiti tudi 30 milijonov evrov, predvidenih za obnovo slovenske kulturne dediščine. Zasnovali so grajsko transverzalo, katere del je bil tudi grad Turjak.

Izrazila je veselje, da je bila obnova izpeljana in da jo je odgovornim uspelo izvesti v tako kratkem času.

Vodja obnove Veronika Leskovšek je namreč spomnila, da je bila idejna zasnova za obnovo gradu narejena leta 2021, leto pozneje je bilo urejeno financiranje, pogodba o gradbenih delih pa je bila po smoli, ki so jo imeli z izborom izvajalca, podpisana šele oktobra 2024. "In nato se je začela dirka, da smo lahko vse naredili pravočasno," je povedala.

Prenova gradu po besedah vodje projektiranja in odgovorne arhitektke Teje Savelli prvič obsega tudi funkcionalno prenovo severnega trakta, obrambnega stolpa, vseh grajskih pristav in vrta. "Tako lahko rečemo, da je grad celovito prenovljen prvič po 80 letih," je dejala.

Med deli, ki so zahtevala največ razmisleka, je bila po njenih besedah statična sanacija gradu, veliko pozornosti so morali posvetiti tudi temu, kako vse nove posege skriti na način, da ne bodo moteči in ne bodo preglasili dediščine.

Vodja predstavništva EU v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je spomnila, da se je s 13,1 milijona evrov vredno obnovo precej mudilo, saj je 75 odstotkov sredstev zanjo prispelo iz evropskega mehanizma za okrevanje po koronski krizi, ki se izteče v ponedeljek.

Za zdaj je sicer Slovenija po njenih besedah na dobri poti, da bo počrpala vsa sredstva, ki so ji na voljo, skupno dve milijardi evrov. "87 odstotkov teh sredstev je bilo že izplačanih, na voljo je še 272 milijonov. Kolikor slišimo, smo na zelo dobri poti, da počrpamo tudi to," je povedala.

Po besedah Josipa Mihalice iz vladnega urada za okrevanje in odpornost je bilo v okviru omenjenega mehanizma v Sloveniji financiranih okoli 1500 projektov. Z njimi je bilo med drugim obnovljenih 17 kulturnih spomenikov, v okviru e-kulture pa razvitih 21 projektov e-storitev.

Novinarski konferenci je sledila maša, tej pa uradno odprtje gradu, kjer je imel osrednji govor premier Janez Janša. Grad je označil kot živ spomenik, ki govori o kulturni in zgodovinski dediščini slovenskega naroda. Po njegovi oceni zato ni samo grad, ampak je kraj identitete, "kjer se je skozi stoletja pisala zgodovina slovenskega in tudi srednjeevropskega prostora". "Je eden tistih redkih krajev, kjer lahko človek stopi med stare zidove in skoraj fizično začuti, kako daleč v preteklost segajo zgodovine naše civilizacije, tako slovenske kot evropske," je dejal.

Grad pa je po Janševih besedah poleg pozitivne žal tudi pričevalec krvave slovenske zgodovine. Spomnil je, da so se septembra 1943 za zidove gradu zatekli slovenski vaški stražarji, od katerih jih je bilo po spopadu s partizanskimi silami večina pobitih. Po njegovi oceni je šlo za ljudi, ki so v času preizkušenj sklenili, da ne bodo več mirno gledali, da revolucionarji morijo in ropajo njihovo imetje. "Zato je naša odgovornost do njih in prihodnjih rodov, da o tej temni strani meseca v zgodovini slovenskega naroda ne molčimo," je dejal. Šlo je namreč za ljudi, "ki so jih njihovi krvniki umazali z lažmi o izdajstvu," je dodal.

Prenovljeni grad bo predvidoma do začetka decembra brezplačno na ogled vsem obiskovalcem. Grad je zdaj postal prostor, kjer se prepletajo bogata zgodovina, kulturna dediščina in turistična ponudba. Zgodbe gradu, rodbine Auersperg in slovenske zgodovine bodo popeljale po preteklosti gradu. Stalna razstava v gradu bo predstavila pregled slovenske zgodovine skozi prizmo znamenite rodbine, ki je imela svoj domicil na gradu.

Grad Turjak je bil nekoč eden izmed najmogočnejših in najznamenitejših gradov na Kranjskem. Slavo si je pridobil v bojih s Turki. V zgodovini je menjal več lastnikov, med najbolj znanimi je bila plemiška rodbina Auersperg (Turjaški), katere predstavniki so se danes tudi udeležili odprtja. Vrhunec njihove moči sovpada z obdobjem turških vpadov in obdobjem reformacije. Po drugi svetovni vojni je bil podržavljen.