Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je po sestanku z načelniki upravnih enot in ministrico za okolje in prostor Polono Rifelj napovedal spremembe pri postopkih izdaje gradbenih dovoljenj.
Njegov cilj je jasen: novi postopki naj ne bi trajali več kot 60 dni. Matoz pravi, da za to ni potrebna sprememba zakona, temveč drugačna oziroma po njegovem pravilna razlaga že veljavnega 48. člena Gradbenega zakona.
"Jaz samo pravilno razlagam zakon in načelnikom sem seveda dal obvezno navodilo, kako bodo v bodoče postopali pri izdaji gradbenih dovoljenj," je dejal v oddaji 24UR ZVEČER.
Najpomembnejša sprememba se nanaša na sosede oziroma mejaše. Matoz poudarja, da zakon določa, da so sosedje lahko stranski udeleženci postopka, ne pa, da morajo biti vanj vključeni avtomatično.
Z ministrico za okolje in prostor je zato načelnikom upravnih enot izdal obvezno navodilo, da se sosedov mejašev v prihodnje ne vabi več avtomatično.
V postopek bodo po njegovih besedah vključeni izjemoma, če bo ugotovljeno, da bi predvidena gradnja lahko posegla v njihove pravice in pravne koristi.
"Tukaj ne uvajamo ničesar novega, ampak samo pravilno razlagamo zakon in stremimo k temu, da bomo pospešili dolgotrajne postopke," je dejal.
Matoz: Nekateri postopki trajajo pet let ali več
Minister trdi, da dolgotrajni postopki niso problematični zgolj zaradi čakanja, ampak predstavljajo tudi "gojišče morebitne korupcije".
Po njegovi oceni se lahko ljudje zaradi dolgotrajnosti postopkov začnejo posluževati nedovoljenih praks, da bi do gradbenega dovoljenja prišli hitreje.
"Vemo, tudi primeri so, ko izdaja gradbenega dovoljenja do pravnomočnosti traja tudi po pet let ali več. In seveda je to prakso treba prekiniti. V bodoče bo to 60 dni," je napovedal.
Načelniki upravnih enot so po njegovih besedah novo navodilo sprejeli, sam pa namerava njegovo izvajanje nadzirati. Prepričan je, da bodo v roku enega leta odpravili tudi vse zaostanke, ki so se nakopičili do zdaj.
'Ne bo dovolj, da bo nekdo rekel, da mu bo hiša motila pogled'
Matoz je bil kritičen do dosedanjega vključevanja sosedov v postopke. Po njegovih navedbah so ugotovili, da se sosedje oziroma mejaši v 70 ali 80 odstotkih primerov pritožujejo neutemeljeno in sprožajo tudi upravne spore.
To ima po njegovem za investitorja finančne posledice, v primeru posameznika, ki gradi hišo zase, pa pomeni tudi večletno čakanje na lasten dom.
Po novem bo moral tisti, ki bo želel sodelovati v postopku, predložiti dokaze in dejstva, s katerimi bo izkazal, da nameravana gradnja vpliva na njegovo nepremičnino. "Ne bo zadostovalo, da bo samo rekel, ja, če bo pa hišo zraven zgradil, bo pa motil pogled," je ponazoril Matoz.
Če prostorski akt gradnjo dopušča in je projekt z njim skladen, so takšni ugovori po njegovem neutemeljeni.
Strožje tudi do okoljskih nevladnih organizacij
Spremembe odpirajo tudi vprašanje sodelovanja okoljskih nevladnih organizacij. Kritiki opozarjajo, da bi omejevanje njihovega sodelovanja lahko pomenilo manj okoljskega nadzora, predvsem pri večjih infrastrukturnih projektih.
Matoz odgovarja, da bodo organizacije, ki delujejo v javnem interesu, svoj status ohranile. Vendar je napovedal strožjo presojo.
Cilj je po njegovih besedah omogočiti tako posameznikom, ki gradijo svoj dom, kot investitorjem, ki gradijo za trg, da do gradbenega dovoljenja pridejo čim hitreje. Matoz se pri tem sklicuje tudi na koalicijsko pogodbo, ki predvideva odpravljanje birokratskih ovir. Dolgotrajnost postopkov se po njegovem na koncu prelije tudi v cene stanovanj.
Spremembe tudi na upravnih enotah
Matoz je spregovoril tudi o napovedanem podaljšanju poslovnega časa upravnih enot, ki je sprožilo nasprotovanje sindikata.
Sindikalna stran je opozorila, da je bil predlog pripravljen brez ustreznih analiz ter da niso bile ustrezno ovrednotene kadrovske, organizacijske, finančne in socialne posledice sprememb ter njihov vpliv na kakovost in učinkovitost upravnih enot.
Matoz odgovarja, da "nekih strašnih analiz ne potrebujemo". "Včasih potrebujemo malo logike. Pa seveda poslušati ljudi, kaj potrebujejo," je dejal.
Po njegovih besedah ljudje potrebujejo možnost, da storitve na upravnih enotah opravijo tudi popoldne oziroma zvečer, namesto da pred uradi čakajo že zgodaj zjutraj.
Minister je ob tem pojasnil, da po usklajevanjih s sindikati ne nameravajo premakniti delovnega časa celotne upravne enote. Podaljšal naj bi se predvsem poslovni čas za uporabnike.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.