V vročih poletnih dneh pogosto poiščemo ohladitev v naravnih kopališčih, s katerimi je Slovenija resnično bogata. Poleg morja, rek in jezer pa številne kopalce pritegnejo tudi ribniki, bajerji in opuščene gramozne jame, ki jih je skozi leta zalila podtalnica. A kopanje v teh tako imenovanih divjih oziroma črnih kopališčih, je lahko izjemno nevarno, dvomljiva pa je tudi kakovost vode.

Nadzor nad kakovostjo vode 'le' na 48 uradnih kopalnih vodah
V Sloveniji je v skladu s predpisi in zahtevami evropske in nacionalne zakonodaje izdelan Seznam kopalnih voda, ki trenutno določa 48 kopalnih voda na površinskih vodah – od tega je 30 kopalnih območij in 18 naravnih kopališč. To so odseki na rekah, jezerih in morju, ki izpolnjujejo zakonsko določene kriterije za naravne kopalne vode in na katerih se kopalci že tradicionalno zbirajo v večjem številu. Na vseh kopalnih vodah se v času kopalne sezone izvaja nadzor nad kakovostjo vode z državnim monitoringom, ki ga zagotavlja Agencija RS za okolje (ARSO), izvaja pa Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

Kopalne vode glede na način upravljanja delimo na naravna kopališča in kopalna območja. Naravno kopališče je namenjeno kopališki dejavnosti, ima upravljavca, predpisano opremo in infrastrukturo, ureditev določajo predpisi o varstvu pred utopitvami, imajo pa tudi reševalca iz vode. Na kopalnih območjih pa se spremljanje kakovosti kopalne vode sicer izvaja, vendar varovanje pred utopitvami in poškodbami ni urejeno, zato kopanje poteka na lastno odgovornost.
Eden od kriterijev za uradno kopalno vodo pa je tudi število kopalcev. Kopalne vode so tako določene na odsekih, kjer se kopa ali pričakuje vsaj trikrat v kopalni sezoni 300 kopalcev in več.
'Divja' kopališča niso uradne kopalne vode, zato nadzora kakovosti vode tam ni
Kopalci pa se v poletnih dneh pogosto zadržujejo tudi ob površinskih vodah, ki niso določene kot kopalne vode oziroma niso vključene na Seznam kopalnih voda - torej na tako imenovanih 'divjih' ali 'črnih' kopališčih. Tam ni poskrbljeno za varnost, kopajo se na lastno odgovornost, nadzor in spremljanje kakovosti vode pa se ne izvaja. Strokovnjaki in institucije tako svarijo pred nevarnostjo, ki jo lahko kopanje tam predstavlja.

Na nevarnost opozarjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Na spletni strani med drugim navajajo, da lahko kopanje tam predstavlja tveganje za zdravje – tudi zaradi možne mikrobiološke oziroma fekalne onesnaženosti, ki je lahko posledica odpadnih komunalnih izpustov in spiranja površin. Zaužitje takšne vode lahko, kot pravijo, vodi do prebavnih težav ali infekcij.

To poudarjajo tudi na Agenciji RS za okolje (ARSO), kjer sicer redno – na vsakih 14 dni - spremljajo in merijo kakovost vode, a torej le na odsekih, ki so kopanju namenjeni. (Rezultati testiranj vode so objavljeni na spletni strani Arsa).
Kopalne vode "so z vladno Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda trenutno določene le na naravnih vodah (na jezerih, rekah in morju). Ker na nobeni od gramoznic kopalna voda še ni določena, v določitev vodnih teles pa tudi niso zajete, ARSO ne razpolaga s podatki o kakovosti vode v le-teh," je za 24ur.com pojasnil Andrej Vuga z Arsa.
Arso je avgusta 2009 izdal tudi publikacijo Kopalne vode - zdravo in varno kopanje, kjer med drugim navajajo, da je kopanje varno le na vodnih površinah, ki so temu namenjene. "Kopanje v onesnaženi vodi je zdravju škodljivo in ima lahko resne posledice," so med drugim zapisali v publikaciji.
Poleg dvomljive kakovosti vode, pa so tako imenovana divja kopališča brez upravljavcev in reševalcev iz vode: "Zaradi različnih ravni gladine in vodnih vrtincev so taka kopališča lahko zelo nevarna, saj številne brzice skrivajo presenečenja in pasti za kopalce," so še zapisali.
Nedovoljeno, a ne prepovedano
Na vprašljiv varnostni vidik kopanja v 'divjih' kopališčih opozarja tudi policija. "Na 'črnih' ali 'divjih' kopališčih se kopamo na lastno odgovornost," so nam dejali. "Zaradi različnih ravni gladine in vodnih vrtincev so ta divja kopališča lahko za kopalce zelo nevarna. Še posebej nevarne so zapuščene gramoznice, napolnjene z vodo, ki predstavljajo nevarnost za utopitve in jih nihče ne nadzira. Ponekod seže voda tudi do 15 metrov globoko," razlagajo in dodajajo, da številni kopalci prav tako ne upoštevajo opozorilnih tabel 'Nezaposlenim dostop prepovedan!' ali 'Kopanje na svojo odgovornost!', ki so postavljene ponekod.
Na spletnih straneh policije pa je navedeno tudi, da je "kopanje dovoljeno le na vodnih površinah, namenjenih kopanju," kar pa 'divja' kopališča potemtakem niso. A kot ugotavljajo tudi policisti, prepovedi ni mogoče izdati. Kot nam je razložila vodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije Vesna Drole so "vode javno dobro in se zato lahko postavijo zgolj opozorilne table".
Podatkov o tem, koliko je bilo v preteklih letih utopitev na 'divjih' kopališčih, policija nima, se je pa po njihovih podatkih v letih od 2011 do 2017 (do 14. julija - op. p.) na vodnih površinah, ki niso bazen, jezero, morje, reka ali vodnjak, utopilo 23 oseb.
Število utopitev v Sloveniji po letih:
2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 (*do 14. julija) |
16 | 25 | 12 | 12 | 13 | 11 | 7 |
Vir: Ministrstvo za notranje zadeve RS - Policija
V rogoški gramoznici v preteklosti prepovedalovali kopanje, a so bili opozorjeni, da je to v nasprotju z zakonom
Na podobno dilemo z nejasno zakonodajo in nevarnostmi, a hkrati možnostmi za razvoj turizma so pred leti naleteli tudi v Občini Hoče-Slivnica, na območju katere se nahaja gramozna jama Rogoza. Direktor občinske uprave Peter Cokan je pojasnil, da je Občina Hoče-Slivnica v preteklosti na pobudo krajanov ob gramoznici namestila opozorilne table o strogo prepovedanem kopanju, a so jih nato opozorili, da je postavitev takšne table v nasprotju z zakonom in so jih morali v skladu z navodili Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) odstraniti.
"V skladu z zakonom o vodah in na podlagi dopisa Agencije RS za okolje in prostor ter Inšpektorata RS za okolje in prostor smo morali postaviti opozorilno tablo 'Kopanje na lastno odgovornost', ker bi drugače kršili zakonodajo," pripoveduje Cokan. Kot še dodaja, uporabo gramoznice po mnenju (takratnega) Ministrstva za kmetijstvo in okolje in Arsa namreč "ni mogoče omejiti, ker se gramoznica lahko uporablja v splošno rabo, kamor sodita tudi kopanje in deskanje".
To potrjujejo tudi na Ministrstvu za okolje in prostor RS (MOP), kjer pravijo, da "Zakon o vodah /.../ določa, da vsakdo lahko rabi vodno ali morsko dobro pod pogoji, ki jih določa ta zakon, če se s takšno rabo le neznatno vpliva na količino in kakovost voda oziroma splošno stanje voda in če se s tem ne omejuje ali onemogoča enakih pravic drugih in izvajanje vodnih pravic." Hkrati pojasnjujejo tudi, da IRSOP nima podlage za prepoved kopanja kopalcev izven območja kopalnih voda.
Po besedah Cokana je zato kopanje v rogoški gramoznici in zadrževanje na samem priobalnem zemljišču od 2012 dovoljeno. Je pa Občina Hoče-Slivnica konec leta 2012 tam postavila tablo, ki dovoljuje kopanje na lastno odgovornost.
V Hočah se sicer zavedajo tudi dejstva, da je kopanje v gramoznici, v kolikor se ne upošteva splošnih priporočil, lahko tudi nevarno. "Velja splošno opozorilo kot pri kopanju v drugih jezerih, gramoznicah, na morju in sicer, da je temperatura vode na površju bolj topla kot v globini. Gramoznica ima ponekod neurejene brežine, ki so nestabilne in plazovite, zaradi česar je dostop do nje na določenih mestih otežen in nevaren."
Cenejša alternativa tistim, ki si oddih na morju ali v kopališču težje privoščijo
Po drugi strani pa, kot pripoveduje Vanja Jus, svetovalka za premoženjsko pravne, kadrovske in splošne zadeve na hoško-slivniški občini, takšna naravna kopališča predstavljajo cenejšo alternativo socialno šibkejšim, ki si poletni oddih in sprostitev v bazenih ali na morju težje privoščijo.
Tudi zato so v sodelovanju z Ribiško družino Maribor pred leti temeljito očistili območje gramoznice. "Prostor je sedaj urejen bolj pregledno in očiščen nesnage in nevarnih odpadkov. V letošnjem letu pa bomo na območje postavili WC ter koše za smeti in pričeli z deli, da bo okolica gramoznice zgledno urejena," sta si enotna Cokan in Jusova.
Sicer pa si na hoško-slivniški občini v zvezi z ureditvami gramoznih jam želijo tudi več posluha države. Po njihovih besedah bi si želeli večjo skrb za tovrstna kopališča in z zakonodajo podrobnejše urejena pravna vprašanja glede delovanja gramoznic. Območje rogoške gramoznice, ki je bilo dolga leta močno industrijsko obremenjeno pa si v prihodnje želijo spremeniti v področje za šport, rekreacijo in turizem.
Ob gramoznici junija tridevni glasbeni festival
Prvi korak v tej smeri so naredili pred mesecem dni, ko je ob omenjeni gramozni jami potekal tridnevni festival elektronske glasbe Stellar beat. So se pa tudi organizatorji festivala zavedali nevarnosti, ki jih predstavlja kopanje na tamkajšnjem 'divjem' kopališču. "Čeprav smo v sklopu možnih aktivnosti na festivalu sprva oglaševali tudi kopanje v gramozni jami, pa smo se kasneje, v skladu z navodili pristojnih, odločili, da to, zaradi boljšega zagotavljanja varnosti, ne bo dovoljeno," nam je pojasnila predstavnica za stike z mediji Josipa Andric.
Po njenih besedah so obiskovalcem čez dan sicer omogočili določene aktivnosti na vodi, kot je supanje in blazing, dostopa do vode jim prav tako niso preprečevali - tam so se lahko delno osvežili, a dlje kot do kolen, jim v vodo niso pustili.
Kot nam je še razložila Andriceva, pa so dostop do vode tako s pomočjo fizičnih ovir, kot s pomočjo varnostnikov, povsem onemogočili ponoči. "Vhod na 'plažo' se je v večernih urah zaprl, vodna površina pa je bila ponoči osvetljena ter pod nadzorom varnostnikov. Veliko pozornosti smo namenili prav zagotavljanju varnosti - v ta namen smo skupaj s policijo pripravili varnosti načrt, ki je vključeval prisotnost 30 varnostnikov, dva potapljača, dva reševalca in dve reševalni vozili," še pravi Andriceva.
Na hoško-slivniški občini razmišljajo, da bi na območju gramoznice tudi v prihodnje morda razvijali prav festivalski turizem, a kot izpostavlja Vanja Jus, se zavedajo, "da bo v urejanje gramoznice potrebno vložiti še veliko dela in truda". Zgled pri ureditvi pa si, tako Jusova, jemljejo na primeru Velenjskega jezera ter bližne gramozne jame v Dupleku, kjer "danosti s pridom uporabljajo in namenjajo za šport in rekreacijo".

Kot smo že poročali, na delu gramozne jame v Spodnjem Dupleku od maja deluje prvi park za deskanje in smučanje na vodi s krožno petstebrno vlečnico. Z morebitnimi varnostnimi in zdravstvenimi tveganji so seznanjeni tudi upravljavci Wake parka Dooplek. "Uporabniki vlečnice morajo biti opremljeni s čelado in reševalnim jopičem," pripoveduje Niko Črepnjak in dodaja, da pa je v njihovi domeni izključno varnost obiskovalcev vodnega parka. "Za dogajanje in posledično tudi varnost na drugih predelih gramoznice ne moremo odgovarjati," še pove Črepnjak.
Kopajo se tudi na delu, kjer je še aktivno gradbišče
Podobne načrte za ureditev gramozne jame in vzpostavitev vodnega parka pa imajo tudi v Občini Kidričevo, kjer se nahaja gramozna jama Pleterje. Tamkajšnja gramoznica je sicer deloma še aktivna, a je po besedah direktorja občinske uprave Damjana Napasta kljub temu vsak vikend polna osvežitve željnih kopalcev. "Kljub nenehnim opozorilom o nevarnostih in dejstvu, da je del gramoznice praktično aktivno gradbišče, ob vikendih tam najdemo tudi do 500 kopalcev," pripoveduje Napast in dodaja, da se ti kopajo tudi na delu, kjer podjetja še zmeraj kopljejo gramoz, kopanje tam pa je strogo prepovedano. "A vse, kar lahko storimo, je le, da jih opozarjamo na nevarnost. Globina ponekod namreč sega do desetih metrov, brežine so strme, prav tako pa prihaja do mešanja tople vode na površju - ta ima okrog 25 stopinj - in do zelo hladne vode na dnu jame - tam ima voda okrog 10 stopinj Celzija," svari sogovornik.

V opuščenem severnem delu gramoznice pa je občina že pričela s sanacijo. "To območje bi v prvi vrsti radi uvrstili na Seznam kopalnih voda, izdali smo tudi občinski odlok o ureditvi območja v turistične namene, v teku je razpis za javno-zasebno partnerstvo, ki bi omogočal 20-letni najem oziroma upravljanje" aktivnosti opisuje Napast. Po njegovih besedah se za tovrstno možnost najema dogovarjajo s konzorcijem treh podjetij (dveh slovenskih in enega hrvaškega), ki bi - v kolikor bodo pridobljena vsa dovoljenja - z urejanjem in gradnjo pričeli že pozimi.
V in ob gramozni jami tako načrtujejo ureditev obvodnih in vodnih površin za športne in turistične dejavnosti. "V sklopu ureditev načrtujemo vlečnico za smučanje na vodi, progo za veslanje, plavajoče pomole in otoke, igrišče za odbojko, območje za kampiranje, ureditev brežin in obvodnih površin," ponazarja Napast. Po njegovih besedah je Občina Kidričevo v ureditev območja že investirala okrog 100.000 evrov, še 1.200.000 evrov bodo dodali investitorji.
Že pred leti pa so se potencial gramoznih jam, v katerih so izkopavanje zaključili, naučili izkoriščati naši severni sosedje. Med najbolj znanimi tovrstnimi kopališči je zagotovo Schwarzlsee, od avstrijskega Gradca oddaljen približno sedem kilometrov. Poleg kopanja, kampiranja in številnih športnih aktivnosti, na približno 70 hektarjev velikem kopališču organizirajo tudi velike glasbene festivale. Po nekaterih podatkih ga letno obišče več kot dva milijona obiskovalcev.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.