Granić pravi, da maloobmejni sporazum še ne velja, "zato gre za načrtovane provokacije, s katerimi je želela Slovenija pokazati, da izvaja administrativni policijski nadzor v celotnem Piranskem zalivu."
Na obtožbe predsednika Mesića, da je maloobmejni sporazum podpisal prav on, Granić odgovarja, da se je v zadnjih petih letih količina rib v morju zmanjšala, število ribičev pa povečalo. Dodaja pa tudi, da "v skladu s 60. členom Hrvaška lahko začasno zavrže ta sporazum, dokler se ne najde rešitev za začasni režim v Piranskem zalivu in dogovori o zavezujoči mednarodni arbitraži".
Granić od napovedanega sestanka Drnovšek-Račan pričakuje konkretne rešitve v obliki dogovora o začasnem režimu v Piranskem zalivu in trajno rešitev državne meje. Granićeva stranka Demokratski center je sicer včeraj prenehala zbirati podpise proti parafiranemu sporazumu o meji, saj je premier Račan z uradno pismeno zavrnitvijo dogovorjenega sporazuma izpolnil njihovo glavno zahtevo.
Ob tem je še dodal, da je njihovo peticijo doslej podpisalo okoli 50 tisoč ljudi. Odstop od sporazuma je bistven za bodočo arbitražo, ker ne bo izhodišče za pogajanja, je dejal in dodal, da bo slovenska stran parafirani sporazum o meji gotovo skušala uporabiti v bodoči arbitraži.
Vojaško posredovanje je izključeno
Hrvaška obrambna ministrica Željka Antunović je za hrvaški dnevnik Vjesnik izjavila, da vsi, ki Piranski zaliv povezujejo z oboroženimi silami, škodijo Hrvaški. Problem Piranskega zaliva ni vojaško, temveč politično vprašanje, je izjavila Antunovićeva. Poudarila je, da vsi, ki z namigovanji Piranski zaliv povezujejo z oboroženimi silami, škodijo Hrvaški, ki političnih vprašanj ne rešuje z orožjem. Vojska ima druge naloge in ne smemo niti pomisliti, da bi reševala vprašanja državne meje, je še dodala ministrica.
