V tem smislu bi "politično-diplomatska kriza na Jadranu lahko negativno vplivala tudi na grško-turške odnose, glede na to, da je Grčija že napovedala podobne poteze kot Hrvaška", piše Novi list, sklicujoč se na neimenovani vir.
"Italija namerava zgraditi nove odnose tako s Slovenijo kot s Hrvaško, vendar nas Hrvaška v tem trenutku pri tem delu ovira. Rim ima občutek, da ga Hrvati z ene, Slovenci pa z druge strani neprestano vlečejo za rokav, vsak na svojo stran, kar je nesprejemljivo in neprimerno," so za reški Novi list izjavili na italijanskem ministrstvu za kmetijstvo.
Hrvaško zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo danes na Hrvaško pripotoval namestnik grškega zunanjega ministra, pristojen za evropska vprašanja, Anastasios Gianitsis. Srečal se bo s hrvaškim zunanjim ministrom Toninom Piculo in njegovim namestnikom Ivanom Šimonovićem, sprejela pa ga bosta tudi hrvaški predsednik Stjepan Mesić in podpredsednik vlade Goran Granić.
Hrvaški mediji o morebitnih posledicah širitve jurisdikcije na Jadranu
Italija je Hrvaško tudi formalno prijavila Evropski uniji, ker je ocenila, da Zagreb z razglasitvijo EEZ napoveduje ribiško vojno ne le Sloveniji, temveč tudi Italiji, češ - s tem dejanjem Hrvaška ogroža italijansko ribiško gospodarstvo in ruši načela dobrososedskih odnosov, določenih v Barcelonski deklaraciji iz leta 1976. To prijavo je podprl tudi Franco Frattini v vlogi italijanskega zunanjega ministra in predsedujočega ministrskemu svetu EU, piše dopisnik Jutarnjega lista iz Rima Inoslav Bešker. Kot dodaja, je to povsem jasno opozorilo, da bo Italija ustavila že tako pozno ratifikacijo sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju med Hrvaško in EU, ter tako do nadaljnjega preprečila približevanje Hrvaške Uniji.
V uradnem pismu, ki ga je državni podsekretar na italijanskem kmetijskem ministrstvu Paolo Scarpa v sredo poslal predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju in evropskemu komisarju za kmetijstvo Franzu Fischlerju, so navedene pravne utemeljitve, ki bi v praksi onemogočile želje Zagreba, da bi z EEZ razširil svoje teritorialne vode. V pismu je tudi zapisano, "da nobena sredozemska država doslej ni izvajala ukrepov v smeri razglasitve izključne ekonomske cone", pri čemer dodajajo, da sta "Francija in Španija razglasili EEZ le na Atlantiku", piše Jutarnji list.
Bešker je tudi avtor komentarja z naslovom Raje crkniti kot popustiti, v katerem piše, da ima Hrvaška suvereno pravico do razglasitve EEZ v Jadranskem morju do sredinske črte med svojimi in tujimi vodami. To je, sodeč po odmevih, trenutno najpomembnejše vprašanje na Hrvaškem, jamstvo njenega razvoja. Še več, to je vprašanje nacionalnega ponosa in Hrvaški se nikakor ni treba ozirati na tiste, ki jih to moti, meni komentator. Italiji sicer priznava suvereno pravico, da ne ratificira sporazuma o stabilizaciji in pridružitvi in Hrvaški tako do nadaljnjega zapre vrata te evropske integracije.
Hrvaška vlada ima pri odločitvi za širitev gospodarskih pravic v Jadranu vso podporo tako vladnih kot opozicijskih strank ter vodilnih strokovnjakov za mednarodno pomorsko pravo, za ribištvo, pa tudi številnih novinarjev. Vsi namreč menijo, da bi bil zaslužek od tega dela Jadrana, ki je bil doslej izpostavljen na milost in nemilost Italijanov in vseh tistih, ki so prihajali (Norvežanov, Korejcev, Japoncev, da Slovencev niti ne naštevamo), bistveno večji, kot bi znašala morebitna škoda, če bi ostali zunaj EU, trdi Bešker in doda: "Če bi sploh kaj izgubili".
Po komentatorjevem mnenju je povsem logično in dobro, da se odnosi zaostrijo prav na vprašanju EEZ in da Hrvaška ne vstopi v EU zaradi nečesa takšnega, ne pa npr. zaradi nesprejemljivih odgovorov na tistih 4000 vprašanj iz vprašalnika Evropske komisije. V Rimu, Ljubljani, Bruslju in v drugih središčih zaman menijo, da je moč Hrvaško tako zlahka prestrašiti. Zagreb je pripravil odgovor, njegova vsebina pa je za zdaj še skrivnost, tudi za vlado, konča komentar Bešker.
'Tožarjenje na napačnem naslovu: Evropska komisija nima zveze z razglasitvijo območja', pa je naslov prispevka, v katerem dopisnica Vjesnika iz Bruslja Lada Stipić Niseteo našteva razloge, ki po njeni razlagi kažejo, da Evropska komisija nima zveze z razglasitvijo različnih območij v Jadranskem morju. Dopisnica trdi, da EEZ ni delo Evropske komisije, temveč Združenih narodov. Hrvaška ni članica EU in torej na spada pod delovanje evropske vlade, vključno s tožarjenjem. EEZ je stvar ZN. Če bo prišlo do tožb, kot se je to zgodilo med Francijo in Španijo, bodo te predane ZN in to šele po suvereni odločitvi suverene države. Hrvaška se še ni odločila, zato si sledijo različni pritiski, je med drugim še zapisala avtorica.
