V oddaji 24UR ZVEČER smo gostili pravnika z mariborske pravne fakultete Miho Šepca. Snemanje z dronom je kaznivo dejanje, ko nekdo neupravičeno in slikovno snema ter s tem občutno poseže v zasebnost drugega posameznika, je pojasnil. "Ker je stanovanje najbolj zaščitena ustavna dobrina, je ravno snemanje v stanovanje najhujši poseg v zasebnost, ki ga kazensko pravo ščiti," je poudaril.
Kaznivo pa ni le ustvarjanje takšnega posnetka, temveč je kaznivo dejanje tudi, ko nekdo takšen posnetek naprej deli.
Del posnetka se je sicer že pojavil na spletu, in sicer gre za posnetek, ko kandidat za ljubljanskega župana Luka Mesec pred oknom stanovanja posname dron, ob tem pa je bilo tudi sporočilo, ki videoposnetke oz. celoten videoposnetek ponuja za plačilo.
"Tudi to bi lahko zapadlo pod zakonske znake kaznivega dejanja, je pa zdaj poteza na Mescu, da poda predlog tudi zoper te storilce, ki to delijo, na koncu pa je na državnem tožilcu, ali bo to preganjal ali ne," je pojasnil Šepec.
Ali javni interes odtehta tovrsten poseg v zasebnost?
Politiki sicer ne uživajo takšne pravice do zasebnosti kot navadni državljani. Ko so v javnosti, zasebnosti torej praktično ne uživajo. Vendar pa imajo pravico do zasebnosti, ko so v lastnem stanovanju. "Edini način, da bi se jih takrat lahko snemalo, je, če bi policija dobila odredbo preiskovalnega sodnika in nato s prikritimi preiskovalnimi ukrepi za preiskovanje kaznivih dejanj jih posnela."
Kaj pa v primeru javnega interesa? Šepec meni, da če bi se kakšne kočljive zadeve, četudi bi bile v javnem interesu, dogajale za štirimi stenami stanovanja in ne na nezasebni lokaciji, to ne bi bilo upravičeno. Bi pa to lahko storila policija, če bi imela sum storitve kaznivega dejanja.
Ga pa skrbi, da če bi na ta način z droni politike, ministre, profesorje preiskovali "vigilanti" in iskali neka potencialna sumljiva ravnanja.
Kje pa je meja med pravico do snemanja na javnih površinah in pravico posnetega do svoje zasebnosti? Tu je po njegovih besedah pomembno ločevati med tremi kategorijami ljudi: absolutnimi javnimi osebami, ki pravzaprav nimajo zasebnosti, relativnimi javnimi osebnostmi, ki se jih lahko snema, ko je kaj povezano z njihovo službo, in zasebniki, ki so pred javnostjo povsem zaščiteni.
"Slednjih v javnosti ne moremo snemati, če ne gre za nek poseben dogodek ali če počnejo nekaj nenavadnega – če razbijajo, počnejo kaj kaznivega ipd.," je pojasnil.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.