Gre za neustavno prepoved

Zato je ustavno sodišče zakonodajalcu z odločbo naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost v zakonu o volilni in referendumski kampanji odpraviti v pol leta. Pobudnik ocene ustavnosti omenjenega zakona je bila časopisna hiša Dnevnik.

Kot še piše v odločbi, do odprave ugotovljene protiustavnosti objava raziskav javnega mnenja o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju ni dovoljena 24 ur pred dnem glasovanja.

Prepoved objave določene informacije z namenom, da se medijem prepreči vpliv na oblikovanje ali spreminjanje javnega mnenja, pomeni poseg v samo bistvo vloge in pomena medijev v demokratični družbi, pojasnjujejo v odločbi. Kot so zapisali, mediji s tem, ko obveščajo javnost, tudi neizbežno vplivajo na javno mnenje. Zato je zlasti pred volitvami, ko gre za neposredno izražanje politične volje volivcev, "svobodno delovanje medijev še toliko bolj pomembno".

Volilna kampanja se po zakonu začne najprej 30 dni pred dnem glasovanja. Tako sedemdnevna prepoved pomeni, da mediji skoraj eno četrtino časa uradne kampanje ne morejo opravljati svoje funkcije obveščanja javnosti z objavami raziskav javnega mnenja, še dodajajo.

Obenem pa po pojasnilih v odločbi tudi ni mogoče spregledati dejstva, da prepoved objave raziskav javnega mnenja ne zavezuje drugih fizičnih in pravnih oseb, ki niso izdajatelji medijev, pa tudi ne tujih medijev. To pomeni, da je "ob današnji razširjenosti interneta skoraj nemogoče preprečiti dostopnost teh raziskav širšim množicam".

Cilj, ki ga zasledujejo z omenjeno zakonsko določbo, iz zakonodajnega gradiva ni razviden, so zapisali. DZ na pobudo ni odgovoril, vlada pa je v svojem mnenju navedla, da naj bi bil cilj te določbe preprečitev zlorab in manipulacij z rezultati raziskav, ni pa podrobneje pojasnila, kako naj bi do tega prihajalo. Na vladi tudi menijo, da z razširitvijo interneta tega namena z omenjeno določbo ni več mogoče doseči.

Ustava zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja ter v tem okviru posebej varuje svobodo tiska in drugih oblik javnega obveščanja oziroma izražanja, so zapisali. Svobodne in demokratične volitve po njihovih navedbah predpostavljajo, da je volivcu omogočeno, da je o vseh pomembnih vprašanjih obveščen z resničnimi, celovitimi in tudi pluralnimi informacijami. Za volivca pa je lahko pomembna in celo ključna tudi informacija o stanju oziroma dinamiki javnega mnenja, pojasnjujejo.

Natančnejša ureditev izvajanja raziskav javnega mnenja v času pred volitvami, kot je zahteva, da je treba ob raziskavi navesti dan raziskave, njenega naročnika in plačnika, izvajalca, uporabljeno metodologijo, vzorec in polje napake, bi po njihovem mnenju zmanjševala možnost nedopustnega vplivanja na volivce.