'Gre za obrambo socialnega dialoga'

"Naš namen ni bil blokirati države ali nagajati državljanom, stavka je bila uperjena proti vladi," je dejal vodja stavkovnega odbora Dušan Miščević. Po oceni stavkovnega odbora se je stavki pridružilo okrog 80.000 zaposlenih v javnem sektorju.

Stavkovni odbor, ki se je sestal 13 ur po začetku stavke, ugotavlja, da ta – glede na zakonske možnosti – poteka praktično v vseh sredinah. Ponekod na delovnih mestih opravljajo zakonsko predpisane naloge, so pa tudi sredine (nekateri zavodi in upravni organi), kjer zaposleni izvajajo klasično stavko, je pojasnil Miščević.

Skoraj za vse sredine je po njegovih besedah značilno, da je poslovodna struktura po navodilu višjih organov, torej ministrstev, poskusila pridobiti popis oziroma sezname, kdo stavka in kdo ne. Ponekod se je po posredovanju sindikatov to nehalo, drugje se nadaljuje, pravi vodja stavkovnega odbora, ki napoveduje kazenske ovadbe za primere, kjer bi ugotovili, da se ta pritisk nadaljuje.

Janez Posedi, ki vodi del sindikatov javnega sektorja, je za 24ur.com povedal, da se na terenu že pojavljajo pritiski, tako naj bi bolnišnica Celje začela z aktivnostmi evidentiranja stavkajočih in tako nanje izvaja pritiske. Glede sklepa vlade o stavki veterinarjev pa je Posedi povedal, da bodo kot sindikat veterinarjev šli na ustavno sodišče s presojo sklepa določenih členov zakona o stavki in s predlogom za zadržanje izvajanja sklepa tako določil zakona kot določil sklepa.

'Gre za obrambo socialnega dialoga'

Sicer pa so po besedah Miščevića odzivi dobri, pričakujejo celo, da se bodo stavki priključili tudi tisti, ki ne sodijo v krog sindikatov, ki so napovedali stavko.

"Resnica o vzrokih za stavko se neumorno širi in prej ali slej bo prišlo na dan, da v bistvu ne gre za zahtevo po povišanju plač, ampak za vračilo nekega dolga, za obrambo socialnega dialoga, za preprečitev poseganja države v kolektivno pogodbo z zakonom," je poudaril Miščević. V končni fazi, je dodal, pa gre tudi za uveljavitev prava, vzpostavitev socialne države, za to, da bogatejši ne bodo še bolj bogati, revni še bolj revni in da srednji sloj ne bo padel nižje, kot je že.

Morebitnih možnostih za zaostritev stavke Miščević še ni želel razkriti, v torek bi bilo za ta korak še preuranjeno. "Očitno je, da bo stavka povzročila tudi neko škodo, čeprav je ocena vlade drugačna," ob tem opozarja vodja stavkovnega odbora. Vabila za pogajanja z vladne strani pa po njegovih navedbah za zdaj še ni bilo.

Predmet pogajanj so po njegovem lahko izključno stavkovne zahteve. Ali bodo šli v fazi pogajanj vladni strani nasproti in omilili svoja stališča, pa je odvisno od odnosa, ki ga bo vlada imela do stavkajočih in njihovih stavkovnih zahtev, je še pojasnil.