Delavci migranti: Ni težava v razliki doplačila davka, temveč v nepravilnem izračunu

Danes začenja teči 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma o noveli zakona o medijih. Pobudniki so delavci migranti, ki delajo v Avstriji, oz. Civilna iniciativa Apače, ki na ta način izraža državljansko nepokorščino.

Civilna iniciativa Apače predstavlja več kot 2000 slovenskih delavcev, ki se dnevno vozijo na delo v tujino. Kot so pojasnili na sobotnem shodu v Mariboru, se borijo proti dvojni obdavčitvi, zaradi katere zdaj ti delavci prejemajo odločbe z zneski tudi do 30.000 evrov, ki jih morajo poravnati v 30 dneh.

Sindikat delavcev migrantov Slovenije s še eno pobudo

Predstavniki Sindikata delavcev migrantov Slovenije so danes v DZ vložili 6428 podpisov pod pobudo za začetek referendumskih postopkov o zakonu o mednarodni zaščiti. Gre že za drugo njihovo pobudo, za katere so se odločili, da bi opozorili na po njihovem mnenju sporno obdavčenje delavcev, ki delajo v tujini.

V sindikatu, ki je nastal iz Civilne iniciative Apače, zakonu kot takemu sicer ne nasprotujejo, moti pa jih mačehovski odnos države. Kot so pojasnili na sobotnem shodu v Mariboru, se borijo proti dvojni obdavčitvi, zaradi katere zdaj ti delavci prejemajo odločbe z zneski tudi do 30.000 evrov, ki jih morajo poravnati v 30 dneh.

Kot je poudaril Cvetko, so ta in prejšnje vlade pozabile, zakaj si ti delavci sploh služijo svoj kruh v tujini. "Na območju Pomurja in Koroške je praktično že več kot 15 let kronično pomanjkanje delovnih mest, zato lahko rečemo samo hvala Avstriji, da je odprla meje, da smo lahko šli tja in so si ljudje s svojimi družinami rešili socialno stisko," je dejal.

Pojasnil je, da novih pobud za razpis referendumov sindikat ne bo vlagal, a pričakujejo, da se bo z njimi že prihodnji teden sešel premier Cerar. Tudi v kabinetu predsednika vlade so pojasnili, da premier načrtuje sestanek s predstavniki sindikata v prihodnjem tednu.

Cvetko je zanikal, da bi šlo za zlorabo instituta referenduma. Drugače sicer menijo v nekaterih koalicijskih strankah. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je v četrtkovi izjavi za medije opozorila na poskus uporabe referenduma kot političnega orožja za destabilizacijo delovanja države. Prvak SD Dejan Židan pa je zatrdil, da vlada pred iskanjem rešitve ne bo bežala.

Brglez: Iniciativa Apače poskuša delavcem migrantom izsiliti poseben položaj

Predsednik DZ Milan Brglez meni, da želi Civilna iniciativa Apače z vlaganjem referendumskih pobud na vsak sprejet zakon delavcem migrantom izsiliti poseben položaj. Ob tem je opozoril, da ne gre le za državo, pač pa lahko s tem povzročijo škodo vsem davkoplačevalcem.

Tisti, ki delajo v Avstriji, vendar so davčni rezidenti v Sloveniji, po njegovem mnenju niso v deprivilegiranem položaju, pač pa le izenačeni z drugimi davčnimi zavezanci. V podobnem položaju so tudi delavci, ki se vozijo na delo na Hrvaško, Madžarsko in v Italijo, je na današnji novinarski konferenci opozoril Brglez.

Civilna iniciativa Apače želi po njegovem mnenju z vlaganjem referendumskih pobud na vsak sprejet zakon doseči, da se jih postavi v poseben položaj. Tako razume tudi njihovo grožnjo, da bodo povzročali milijonsko škodo državi. Ob tem je predsednik poudaril, da je iniciativo v DZ informiral o tem, da lahko kadarkoli med postopkom umakne pobudo ali pa zahteve za referendum ne vloži.

Na vprašanje, ali gre za zlorabo pravice do referenduma, je odgovoril, da nič ne pomaga besednjak ali klasifikacija, ki jo uporabimo ob tem vprašanju. "Dejstvo je, da to naši postopki omogočajo, čeprav se vedno postavlja vprašanje legitimnega interesa ter povezave med interesom pobudnikov in zakonom, ki ga želijo dati na referendum," je dejal.

Danes se je namreč že začelo zbiranje 40.000 podpisov za referendum o medijski noveli, predlagatelji pa so vložili tudi podpise za začetek postopkov za referendum o zakonu o mednarodni zaščiti.

Po Brglezovem mnenju sicer obstaja možnost, da bi DZ odločal o nedopustnosti referenduma o zakonu o mednarodni zaščiti, ki po njegovih besedah upošteva tudi evropsko zakonodajo na mednarodnem področju. Če bo takšno zahtevo prejel, jo bo DZ v skladu s postopki obravnaval. "Za to mora obstajati legitimen razlog, najverjetneje bi se ga dalo tudi najti," je pojasnil in dodal, da gre tudi za politično odločitev.

Ob vprašanju morebitnih zakonskih varovalk za takšne primere referendumskih pobud pa je ocenil, da bi kakršnokoli omejevanje predlagateljev referenduma lahko ogrozilo sprejemanje sprememb zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Sicer pa po njegovem mnenju potrebne dvotretjinske večine za sprejem zakona v tem trenutku ni.

V poslanski skupini SMC so po njegovih besedah izoblikovali posebno delovno skupino, ki bo skušala najti rešitve, ki bodo enake za vse in ne bodo nikogar privilegirale ali deprivilegirale.

Sindikat delavcev migrantov: Smo v hudo diskriminatornem položaju

Sindikat delavcev migrantov Slovenije pa je danes v odprtem pismu zapisal, da so delavcem migrantom, ki so svoje dohodke sami prijavili Fursu po za to predvidenem roku za odmero dohodnine, ukinili davčne olajšave za malico in prevoz, s čimer izgubijo tudi po 10.000 evrov olajšave na davčno osnovo, kar nanese zelo velika doplačila davka. "Posebej je treba poudariti, da slovenskemu delavcu tudi v primeru samoprijave ni mogoče odvzeti stroškov za prevoz na delo in malico - to je mogoče odvzeti le delavcem migrantom," so zapisali.

Diskriminatorno se jim zdi tudi dosedanje obračunavanje stroškov za malico in prevoz na delo, saj slovenski delavci dobijo stroške v zvezi z delom kot neobdavčen dodatek k netu izplačilu dohodka, delavcu migrantu pa strošek za hrano in prevoz priznajo kot olajšavo. "Iz tega izhaja, da smo nedvomno v hudo diskriminatornem položaju, saj se olajšava v višini stroška ne more enačiti z neto izplačilom le tega," so zapisali. Če bi Furs želel poenotiti obračunavanje stroškov, bi delavcu migrantu moral od izračunane razlike doplačila davka odšteti neto strošek za malico in prevoz, ki ga je dejansko imel.

V Avstriji neto izplačilo ni deljeno na plačo in stroške v zvezi z delom (kot je to v  Sloveniji), temveč je oboje skupaj prikazano kot plača, so zapisali in dodali, da finančna uprava to s pridom izkorišča. "Javnost se mora seznaniti, da ni težava v razliki doplačila davka, temveč v nepravilnem izračunu le tega s strani Fursa," so zapisali.

"Z vlado smo se želeli pogovoriti, pojasniti in argumentirati diskriminatorno obravnavo, vendar smo naleteli na gluha ušesa," so zapisali. Pojasnili so, da zbiranje podpisov ni nagajanje, temveč edini demokratičen način odločanja državljanov o sprejetih zakonih s strani vlade. Sindikat delavcev migrantov se s sprejetima zakonoma ne strinja, tako kot se ne strinja z zakonom o dohodnini in zakonom o davčnem postopku. "Pobudo svojim članom po zbiranju podpisov smo dali zato, ker na te zakone še lahko vplivamo. Dravljanom smo s tem omogočil, da se lahko tudi oni opredelijo ali se z zakonom strinjajo ali ne," so še sklenili.

Pahor razglabljal z nekdanjimi sodniki, mnenja so različna

Predsednik republike Borut Pahor se je na posvetu sešel z nekdanjimi ustavnimi sodniki, ki so se ob prihodu med drugim povsem različno izrekli o referendumskih pobudah delavcev migrantov. Nekateri menijo, da gre za zlorabo referenduma, drugi pravijo nasprotno. Oceno, da gre za rušenje delovanja države, pa je večina sodnikov označila za pretirano.

Nekdanji ustavni sodniki o tem niso enotni. Ciril Ribičič meni, da je pretirano govoriti o zlorabi referenduma, dokler se s tem ne pretirava. "Nekaj podobnega je, če poslanec govori deset ur ali odvetnik uveljavlja vse možnosti za izločitev sodnikov. Pa ne bo nihče rekel, da je to zloraba, dokler se ne pretirava do te mere, ko se onemogoča delovanje sistema," je pojasnil.

Za zdaj okoli tega po njegovem mnenju ni treba dvigati pretiranih očitkov na račun pobudnikov, saj pač poskušajo opozoriti na svoj položaj. A je Ribičič opozoril, da to počnejo na način, ki vzbuja nasprotovanje na drugi strani, torej pri državljanih, ki delajo v Sloveniji za majhne plače.

Spomnil je še, da je ustavno sodišče razveljavilo rešitev, ki je omenjenim delavcem migrantom dajala ugoden položaj. A ima vlada po njegovem mnenju med odpravljenim in med možnimi rešitvami še veliko prostora in lahko še marsikaj naredi, da delavcem migrantom olajša položaj. Na vprašanje potrebe po vgraditvi varovalk v zakonodajo, da do takšnih primerov referendumskih pobud ne bi prihajalo, je odgovoril, da je varovalk več kot dovolj. Pretiravati z dodatnimi omejitvami referenduma bi bilo po Ribičičevi oceni pretirano.

Peter Jambrek podpira referendumsko odločanje v vsem, kar ljudstvu "pade na pamet". "Zakaj bi bil referendum zloraba," se sprašuje in dodaja, da pri tem ni pomembno, ali gre pri referendumu za nestrinjanje z vsebino zakona ali za kaj drugega. Ljudstvo je po njegovih besedah pri nas suvereno in "če odloča, naj o čim več možnih zadevah". To je, kot poudarja Jambrek, njihova ustavna pravica, na podlagi katere se je Slovenija tudi osamosvojila.

Dragica Wedam Lukić pa meni, da gre za zlorabo pravice do referenduma, če pobudniki nimajo vsebinskih pomislekov proti določenemu zakonu. A na vprašanje, ali je takšna pobuda za referendum oblika rušenja države, je odgovorila, "da tako daleč ne bi šla". Strinja se, da je referendum državljanska pravica, "je pa vprašanje, če se lahko zlorablja".

Tudi Lojze Ude je opozoril, da vlaganje referendumske pobude kot protest ni normalna uporaba tega instituta, pač pa prej zloraba. Ustavna pravica do referenduma je namreč po njegovih besedah namenjena primeru, ko se nasprotuje konkretni ureditvi, ne pa dosegi drugih ciljev. Takega referenduma on verjetno, kot pravi, ne bi dovolil, vendar pa se mu zdi pretirana ocena nekaterih, da gre za rušenje delovanja države. Sicer pa Ude ocenjuje, da bo zagato z delavci migranti po pravni poti težko rešiti.

Glede zakona o mednarodni zaščiti pa meni, da bi tako ali tako bila vložena pobuda za referendum, ker da je zakon sporen po mnenju številnih, ki se ukvarjajo z azilnim pravom. Kot je ocenil, je zaostrovanje azilne zakonodaje in uvajanje kvot zelo vprašljivo tudi z vidika mednarodnega prava.

Predsednik republike Borut Pahor se je sicer nekdanjimi ustavnimi sodnicami in sodniki sešel pred začetkom uradnih postopkov imenovanja novih sodnikov ustavnega sodišča. Posvetovati se je želel o načinu vodenja postopkov imenovanja novih sodnikov tako, da bi imel državni zbor možnost izvoliti najboljše kandidatke in kandidate.