Greenpeace: Teš 6 bo letno povzročil od 33 do 48 smrtnih žrtev

"Teš 6 bo v končni fazi zagotovil šestkrat manj delovnih mest, kot bo ljudi umrlo zaradi njegovega obratovanja," je poudarila. Po ocenah je onesnaženje zraka iz obstoječih blokov v letu 2010 zaradi kurjenja lignita povzročilo vsaj 112 smrtnih žrtev, 48 primerov kroničnih bronhitisov in 35 hospitalizacij, prav tako kurjenje lignita neposredno prizadeva gospodarstvo, je pojasnila.

Zaradi večje stopnje obolevnosti namreč ljudje izostajajo z dela, povečuje se število bolniških staležev – v letu 2010 je bil Teš na neki način soodgovoren za 120.000 izgubljenih delovnih dni. Stroški Teša za slovensko gospodarstvo so v letu 2010 znašali 410 milijonov evrov, je navedla. Kot je ocenila Štrosova, so slovenski državljani v zadnjih 50 letih pozabili na ustavno pravico do življenja v zdravem življenjskem okolju. "Danes je čas, da spet pridejo na prvo mesto ljudje," je poudarila.

'Še je čas'

Ob tem je dodala, da morajo poslanci pri glasovanju o predlogu zakona o poroštvu za Teš 6, po katerem bi država jamčila za 440 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke, glasovati po svoji vesti. Vedeti morajo tudi, da njihov glas ne pomeni projekt da ali ne, temveč pomeni, kako in ali bo teh vsaj 1320 ljudi lahko živelo še naprej v nekem zdravem okolju. Glavni poziv pobude Še je čas, ki jo podpira koalicija Ustavimo Teš 6 – to sestavljajo nevladne organizacije, posamezniki in politične stranke – je, da državni zbor zakona o državnem poroštvu ne sprejme, da se opustijo kakršni koli načrti za nove enote in da se nemudoma začne izvajati strategija, ki bi vodila na pot oskrbe z energijo iz 100 odstotkov obnovljivih virov.

Teš: Onesnaženje v okolici Teša nižje kot v večjih slovenskih mestih

V Tešu so "zgroženi nad lahkotnostjo trditev" Greenpeaca. Pravijo, da so se okoljske problematike z uresničevanjem ekološke sanacije lotili že leta 1987, ko so sprejeli ekološki sanacijski program. V tem času so organizirali vrsto raziskav kakovosti okolja v okolici. Ugotovitve inštituta Erico v zvezi s stanjem okolja v Šaleški dolini v zadnjih 20 letih kažejo, da izrazito izboljšanje stanja na vplivnem območju Teša, potem ko je Šaleška dolina v 70. in 80. letih minulega stoletja res plačevala strahoten okoljski davek za nemoteno oskrbo Slovenije z energijo.

Primerjava po posameznih boleznih tudi pokaže, da je v Velenju nižja umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, raka sapnika, sapnic in pljuč kot v celjski regiji. Umrljivost zaradi bolezni dihal v upravni enoti Velenje pa je v primerjavi s celjsko regijo v obdobju od 2005 do 2009 nižja od 20 do 45 odstotkov, v letu 2010 pa izenačena.

V Teš pa se sklicujejo tudi na Arsove meritve kakovosti zraka v nekaterih slovenskih krajih. Vrednosti v Škalah, na edini merilni točki v Šaleški dolini, kjer so bile predlani izmerjene koncentracije vseh ključnih onesnaževal, so večinoma nižje od vrednosti v večjih slovenskih mestih in ne presegajo mejnih vrednosti. Pojasnjujejo tudi, da so bile koncentracije žveplovih oksidov predlani primerljive vrednostim drugod po Sloveniji in da so se od leta 1992 močno znižale.

Greenpeace je v raziskavi sledil metodologiji Evropske agencije za okolje, v njej pa je ocenil obstoječi Teš v letu 2010 ter nato potencialne stopnje škode in vplivov na zdravje z začetkom obratovanja šestega bloka. Študija sicer projekt vrednoti le na podlagi treh onesnaževal – trdnih delcev, dušikovih oksidov in žveplovega dioksida, medtem ko težke kovine, toksini in rakotvorni delci niso upoštevani; to bi po pojasnilih Štrosove še povečalo vpliv na zdravje.

Ocena temelji na četrtem noveliranem investicijskem programu za Teš 6, letnem poročilu Teša iz 2010, Agencijo RS za okolje pa so zaprosili tudi za emisijske vrednosti za Teš za leto 2010. V okviru kampanje Še je čas bo 21. junija pred državnim zborom organiziran protestni shod z glinenčki, ki simbolno ponazarjajo 1320 potencialnih žrtev 40-letnega delovanja Teša 6.