Ali bo tudi slovenska vlada po zgledu Madžarske pred referendumom o vstopu v Nato izvedla intenzivno kampanjo?
Urad vlade za informiranje bo pripravil informacijsko kampanjo, v kateri bomo ljudem poizkušali posredovati čim več dejstev, da se bodo lažje odločili. Naš cilj je, da imajo ljudje podatke, na podlagi katerih se bodo odločili.
Kateri so tisti ključni argumenti, s katerimi boste skušali prepričati skeptike oziroma nasprotnike vključitve v Nato?
Različna mnenja imamo vsi. Rezultati javnomnenjskih raziskav so znani. Na na tistih 20 odstotkov ljudi, ki še niso opredeljeni, bi se rad osredotočil predvsem s tremi argumenti; varnost, nižji stroški in ukinitev naborništva.
Ali boste tudi nasprotnikom vključitve v Nato in Evropsko unijo dali na voljo kaj proračunskega denarja, da predstavijo svoja stališča? Očitajo vam namreč, da vi predstavljate v glavnem je dejstva, ki so v prid vključitvi v EU in Nato.
V bistvu bi radi več denarja tako tisti, ki so za vstop, kot tisti, ki so proti. Naša strategija pa je izpeljati informacijsko strategijo, s katero bomo dali ljudem dejstva. Na primer preko natofona. Ne bomo financirali ne kampanj tistih ki so za, ne tistih ki so proti. Mi imamo dovolj idej, kako tisti denar, ki bo na voljo, zapraviti za informiranje.
Vendar kdo bo izbiral dejstva, ki jih boste potem predstavili javnosti. Samo vlada ali boste k temu povabili še nevladne organizacije?
Če na primer v Cankarjevem domu organiziramo javno razpravo, na katero povabimo profesionalnega vojaka, majorja Slovenske vojske, ki je služil na v BiH ali na Cipru, in ta pove, kaj pomeni biti profesionalni vojak, je to za mene informacija, ki ni ne za ne proti.
Nasprotniki Nata vladi velikokrat očitajo, da ni predstavila dejanskih stroškov včlanitve, ne stroškov propagande. Glede EU pa da to, da vlada skriva možne posledice vstopa, predvsem za kmete. Kako bi odgovorili na te očitke?
Menim, da so bili rezultati pogajanj ob vstopu v EU v javnosti zelo dobro predstavljeni. Rezultat so konec koncev pozdravili tudi sami kmetje. Kar pa se tiče kampanje vlade za vstop v Nato, je vlada za njo v lanskem letu porabila 73 milijonov tolarjev. Računam, da bo tudi letos na voljo vsaj toliko denarja. Menim pa, da so očitki, da vlada zapravlja denar, brezpredmetni, saj je šlo v bistvu le za informiranje.
Kaj se bo zgodilo, če bo izid katerega od referendumov neuspešen? Ga bo vlada ponovila?
O tem ne razmišljam, saj verjamem, da bosta referenduma uspela.
