Grims: Odgovor Kresalove poln napak

Odgovor notranje ministrice Katarine Kresal na interpelacijo je poln pravnih nelogičnosti, napak, v nekaterih delih pa je tudi izrazito kontradiktoren, je na novinarski konferenci povedal poslanec SDS Branko Grims. Opozoril je tudi, da zagovorniki t. i. izbrisanih uporabljajo dvojna merila, ko gre za spoštovanje odločb ustavnega sodišča.

Kot je povedal Grims v odzivu na odgovor Kresalove na interpelacijo, ki jo je zaradi začetka izdajanja odločb izbrisanim zoper njo vložila SDS, odgovor ministrice v celoti ignorira temeljno pravno pravilo - to je, da nihče ni nedotakljiv, in da je lahko "vsaka odločba, tudi odločba ustavnega sodišča, potem ko je pravnomočna, predmet polemike in razprav".

Ker je ta del v odgovoru ministrice popolnoma ignoriran, se je Kresalova po mnenju Grimsa izognila temeljnemu problemu odločbe ustavnega sodišča, "to je, da zajema nekaj, kar je zapisano v samem temelju slovenske države, to je temeljni ustavni zakon o samostojnosti in neodvisnosti RS".

Kontradiktoren se zdi poslancu zapis Kresalove, da je bilo mnogim državljanom nekdanjih republik, ki so imeli dovoljenje za prebivanje v Sloveniji, nezakonito preprečeno, da bi zaprosili za slovensko državljanstvo: "Ministrica s tem sama lepo implicitno pove, da je samo morda v nekaterih primerih prišlo do tega, da je bilo karkoli storjeno nezakonito in da tega ni mogoče kar generalizirati".

Nelogično in netočno se mu zdi tudi sklicevanje ministrice na ravnanje ustavnega sodišča, "češ, da to ni precedenčna sodba, ampak da je ustavno sodišče že kdaj prej ministrstvu naložilo, da izda neko odločbo. To je res, toda vsakokrat je ustavno sodišče presojalo v posameznem primeru, ministrica pa zdaj odločbe izdaja vsepovprek," je dejal Grims in dodal, da je s tega vidika zadeva sporna.

Za otroke bi morali poskrbeti starši

Grimsu se zdi nepravilno tudi navajanje ministrice, da gre v teh primerih za izbrisane. Kot navaja, se je pojem izbris v mednarodni politiki uveljavil v povezavi z Baltskimi državami, kjer je prišlo do odvzema državljanstva in dejanskega izbrisa nekaj deset tisoč Rusov. "Pri nas je bil položaj popolnoma drugačen, saj je bilo vsem ponujeno državljanstvo ali kateri koli drug status, v težavah pa je bil samo tisti, ki si tega ni uredil," je dejal.

V zvezi z nekaterimi navedbami, da si otroci niso mogli urediti statusa, in da zato ne morejo biti za to odgovorni, pa je dejal, da bi zato morali poskrbeti njihovi starši, ki po zakonu odgovarjajo zanje.

Na novinarski konferenci je poslanec kot sprenevedanje označil še zahtevo Kresalove, naj ji poslanska skupina SDS predstavi seznam oficirjev JLA, ki se skrivajo za izbrisanimi. Kot je dejal, ima ministrstvo za notranje zadeve samo ta seznam, "zato bi lahko to od nje zahtevali kvečjemu v poslanski skupini SDS".

Na koncu je poslanec opozoril še na dvojna merila, ki jih imajo pri spoštovanju odločb ustavnega sodišča vladajoča koalicija. Spomnil je, da so ravno nekatere stranke, ki danes v primeru izbrisanih zagovarjajo spoštovanje odločbe ustavnega sodišča, pred nekaj leti podprle spremembo ustave, s katero so v ustavo zapisale, da volitve v Sloveniji potekajo po proporcionalnem volilnem sistemu, in s tem zaobšle referendum in odločbo ustavnega sodišča, s katero je to določilo, da je na referendumu zmagal večinski volilni sistem.

''Vsak spis se obravnava individualno''

Državni sekretar na MNZ Goran Klemenčič je v odgovoru na Grimsove navedbe poslanca izrazil prepričanje, da je ministričin odgovor dobro pripravljen, da vsebuje argumente in preverjena dejstva. "Če Branko Grims meni drugače od 13 ustavnih sodnikov in strokovnih služb, ki so odgovor pripravljale, jaz s tem ne morem polemizirati," je v izjavi za javnost dejal Klemenčič.

Po mnenju državnega sekretarja je iz interpelacije in odgovora nanjo sicer precej očitno, da gre pri vprašanju izbrisanih za spopad dveh konceptov: "En koncept temelji na kovanju političnih dobičkov, na strahu ljudi pred neznanim, polresnicah in pljuvanju v obraz pravni državi, drugi koncept pa temelji na demokratični, pravni države, kjer naj bi vladala enakopravnost pred zakonom".

Na navedbe Grimsa, da odločbe izbrisanim na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) izdajajo zato, da lahko nadaljujejo kulturni boj, je Klemenčič odgovoril, da pri "spoštovanju pravne države in vrednot slovenske osamosvojitve, kjer se je borilo za človekove pravice in toleranco", ne more iti za kulturni boj in dodal, da na ministrstvu zgolj odpravljajo senco neustavnosti, ki je nad ministrstvom visela več let.

Na navedbe poslanca, da ne držijo navedbe ministrstva, da se izbrisane pri izdajanju odločb obravnava individualno, je odgovoril, da takšne navedbe ne držijo. Kot je dejal, se vsak spis pogleda posebej, nato pa se presodi, ali izpolnjuje pogoje, ki jih je sodišče izdalo za "avtomatično presojo dopolnilne odločbe". Pojasnil je tudi, da bo ministrstvo v nadaljevanju pripravilo še zakon, po katerem bodo morali prosilci sami sprožiti postopek za izdajo odločbe. Zakon je že pripravljen, ni pa še dan v medresorsko usklajevanje, je povedal.

Na Grimsove navedbe, da je treba preveriti, ali ne gre pri izdajanju odločb mogoče za klientelizem, saj je življenjski sopotnik ministrice eden izmed odvetnikov, ti pa bodo po njegovem pri izdajanju odločb največ zaslužili, pa je odgovoril, da je to "gospod Grims" in da "tega ni za komentirat".

Interpelacija zaradi izbrisanih

Zaradi izdajanja odločb izbrisanim je SDS zahtevala interpelacijo zoper notranjo ministrico Kresalovo. Interpelacijo je vložilo 23 poslancev, ki ministrici očitajo, da se napačno loteva reševanja problematike izbrisanih. Kresalova je nato podala obširen odgovor, ki ga je vlada podprla.

V odgovoru Kresalova opozarja, da so z izbrisom državljani bivših republik SFRJ, ki so imeli v Sloveniji urejeno dovoljenje za bivanje in niso zaprosili za slovensko državljanstvo ali pa jim je bila izdana negativna odločba, brez zakonske podlage ali kakršne koli odločbe izgubili stalno prebivališče in postali tujci, ki na ozemlju Slovenije bivajo ilegalno. Najbolj neverjetna in nesmiselna pa se ji zdi obtožba, da so novi podatki o številu izbrisanih politični projekt stranke LDS, ki želi povečati svojo volilno bazo. Z vrnitvijo odvzetega statusa namreč nihče ne dobi volilne pravice, saj je ta vezana na državljanstvo in ne na stalno prebivališče, pravi ministrica.

Očitek o ogrožanju sistema javnih financ zaradi "lahkomiselnega ravnanja in sprenevedanja" v zvezi z odškodninami za izbrisane je ministrica zavrnila s pojasnilom, da je bilo do sedaj vloženih le 30 tožbenih zahtevkov, čeprav je bilo že leta 2004 izdanih 4000 dopolnilnih odločb. Kresalova prav tako zavrača očitek, da njeno ministrstvo dopolnilne odločbe izdaja brez zakonske podlage, pa tudi tistega, da ignorira na referendumu izraženo voljo ljudstva. Predlog ustavnega zakona, ki ga je v proceduro vložila SDS, pa se ji zdi poskus izigravanja odločb ustavnega sodišča.

Kot je še zapisala v odgovoru, je zgodba o izbrisu nekaj deset tisoč državljanov nekdanjih republik SFRJ iz registra stalnega prebivalstva zgodba sedemnajstletnih poskusov manipulacije, ugibanj in kolektivnega zanikanja.