Gripa je v Sloveniji že zahtevala prve smrtne žrtve. S klinike za pljučne bolezni na Golniku poročajo o dveh smrtnih žrtvah zaradi te bolezni, medtem ko so štiri osebe umrle zaradi poslabšanja kronične bolezni, ki jo je sprožila gripa: "Zelo majhen delež je precepljenih, tako da smo tudi že beležili prve smrtne žrtve, dve direktno primarno kot gripa, 4 kot posledica poslabšanja kronične bolezni, ki jo je sprožila tudi gripa," pravi direktor klinike Golnik Aleš Rozman.
Tu sicer že od 8. januarja velja popolna prepoved obiskov zaradi povečanega števila respiratornih okužb. Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo na kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik, je povedala, da so letos v primerjavi z lani obravnavali več bolnikov, ki so bili okuženi z virusom gripe. Bilo je tudi več takih, ki so zboleli za težjo obliko bolezni.
In prav zgolj štiriodstotna precepljenost naj bi bila glavni krivec za tolikšno število primerov pri nas.
V bolnišnicah prepovedujejo obiske
Zaradi naraščanja primerov gripe in gripi podobnim obolenjem so v naši največji bolnišnici Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana danes uvedli popolno prepoved obiskov, ki velja do preklica.
V ljubljanskem kliničnem centru se tako kot v drugih bolnišnicah po Sloveniji od prejšnjega tedna srečujejo s povečanim prilivom bolnikov z gripo in drugimi respiratornimi okužbami. "Samo včeraj je bilo 32 potrjenih primerov, danes zjutraj že 17 novih. Ker so oddelki praktično že polni, tudi na zasilnih posteljah so pacienti, smo se odločili, da zmanjšamo možnost prenosa okužb tudi tako, da prepovemo obiske," je pojasnila Tatjana Mrvič, vodja Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb.
Mrvičeva meni, da bodo tudi letos zelo verjetno morali uporabiti krizne načrte, ki so jih pripravili v preteklosti. Kot velik problem je izpostavila pomanjkanje kadra. "Tukaj bodo potrebni dodatni napori teh, ki še vztrajajo v sistemu," je dejala.
"Trenutno je stanje tako, da so to pretežno starejši bolniki s kroničnimi boleznimi," je pojasnila Bojana Beovič namestnica predstojnice Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana. "Kar nekaj starih ljudi, ki imajo druge bolezni, zaradi gripe umre. Ob gripi se poslabšajo vse kronične bolezni. So pa seveda tudi mlajši bolniki, pri katerih poteka gripa izjemno hudo," je dodala.
Vrhunec obolenj gripe pričakujejo v 10-14 dneh. Tudi na NIJZ pravijo, da glede na analize prejšnjih let in sedanje epidemiološko stanje lahko pričakujemo vrh obolevnosti v februarju.
Koliko je smrti zaradi gripe, je težko oceniti, saj nekateri pridejo v bolnišnico zaradi zapletov po gripi, denimo bakterijskimi pljučnicami, je pojasnila Mrvičeva. "Lahko pa povem, da smo imeli v zadnjem mesecu 400 potrjenih primerov gripe v kliničnem centru," je dodala.
Na UKC Ljubljana so sicer na več oddelkih zaradi sezone gripe in drugih okužb dihal že prej veljale omejitve obiska, na nekaterih oddelkih pa so jih zaradi tveganja prenosa bolezni na bolnike že prej popolnoma prepovedali.
Čeprav je najučinkovitejši ukrep proti gripi cepljenje, lahko zboli tudi oseba, ki se je cepila. Vendar v tem primeru ima manjšo možnost za hujši potek bolezni in za zaplete. Prav zato strokovnjaki še vedno priporočajo cepljenje, dokler virus gripe kroži med prebivalstvom. Čas do vzpostavitve zaščite proti gripi po cepljenju je približno dva tedna.
Prepoved obiskov tudi drugje
Popolna prepoved obiskov velja tudi na oddelku za pljučne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Že na začetku meseca so zaradi povečanega števila virusnih obolenj dihal in pojava gripe omejili obiske na vseh oddelkih UKC Maribor na eno zdravo osebo. Hkrati prosijo, da osebe s prehladnimi ali drugimi nalezljivimi boleznimi ne obiskujejo bolnišnice še vsaj 24 ur po prenehanju bolezenskih težav.
V bolnišnici Petra Držaja, kjer vsako leto odprejo poseben oddelek za epidemije, imajo zasedenih vseh 20 postelj, najhujši val pa še pričakujejo.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) še zbirajo podatke o razsežnosti okužb z virusi gripe. "Absolutnega podatka glede obolelih za gripo in gripi podobno boleznijo ni na voljo, saj večina obolelih ne išče oziroma ne potrebuje zdravniške pomoči," so pojasnili.
Podatki za tekočo sezono gripe niso na voljo, saj je zbiranje podatkov v teku. "Podatkov glede smrti zaradi zapletov gripe (npr. poslabšanje kronične bolezni, sekundarne pljučnice itd.) ni na voljo, saj se kot osnovni razlog smrti označi osnovna bolezen, in ne akutna bolezen (npr. gripa)," so še dodali.
Zakaj je omejevanje obiskov nujno?
Če zbolimo, kažemo znake akutne okužbe dihal, smrkamo, imamo povišano telesno temperaturo in tudi, če imamo prebavne težave, je pomembno, da nikakor ne obiskujemo tistih, ki so posebej krhki, svetujejo na NIJZ. V to skupino sodijo tudi hospitalizirani bolniki v bolnišnicah, kamor lahko prenesemo virus. S tem ne ogrožamo samo bolnikov ampak tudi zaposlene. Če imamo akutno okužbo dihal, je pomembno, da ne hodimo tudi v tiste bolnišnice, ki obiskov sicer niso omejile, še poudarjajo na NIJZ.
Čas od okužbe do pojava bolezni, je kratka. Bolezenski simptomi in znaki gripe so vročina, nahod, mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Pojavijo se 1-3 dni po okužbi. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki po navadi izginejo v dveh do sedmih dneh. Največja kužnost je tik pred pojavom bolezni in nekaj dni po začetku gripe (3-5 dni).
V mesecih, ko je okužb dihal veliko, se izogibamo zaprtih prostorov in si večkrat skrbno umijemo roke, da ne zanesemo virusa influence in tudi drugih mikroorganizmov na dihala. Okužbo preprečimo z dobrimi higienskimi navadami – ne delimo osebnih predmetov kot so zobne krtačke, ne pijemo iz istega kozarca ali steklenice, ne uporabljamo istega jedilnega pribora ipd.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.