Vojaški rok morajo ženske služiti v Burmi, Beninu, Izraelu in na Kubi. Je torej mesto Slovenije v družbi takih držav, če ne gremo v Nato?
Grizold: Nikakor ne. Moja izjava ni bila takšna, jaz pa bi bil zadnji, ki bi podpiral takšno rešitev za služenje vojaškega roka. Mi konec koncev uresničujemo idejo o ukinitvi služenja vojaškega roka za fante. Torej, moja izjava je bila v nekem drugem kontekstu, in sicer v kontekstu nekega hipotetičnega razmišljanja, kaj bi bilo, če ne bi bilo. Če Slovenija ne bi bila v Natu, pa bi bila vojaško ogrožena in o vseh drugih posledicah. Na tem mestu bi se vsem ženskam v Sloveniji vendarle opravičil, ki so lahko upravičeno ogorčene, če so tako razumele mojo izjavo. Moja izjava pa mora biti v širšem kontekstu razumljena hipotetično in popolnoma drugače.
Ampak v preteklosti ste na obrambnem ministrstvu večkrat dejali, da reforma slovenske vojske, tudi profesionalizacija, z vključevanjem v Nato nima nobene zveze. Zdaj pravite, če ne gremo v Nato, bo treba razmišljati tudi o tem…
Grizold: V teh razpravah si je treba naliti čistega vina in govoriti zelo jasno. Najvišji zakonodajni program, torej državni zbor, je leta 1993 sprejel strateški cilj Slovenije za vključitev v sistem kolektivne obrambe, v teh desetih letih pa se Slovenija na vojaško-obrambnem in drugih področjih pripravlja za polnopravno članico. Danes imamo vabilo na mizi in odločiti se moramo, kaj z vabilom narediti.
Ne glede na vabilo ste rekli 'profesionalizacija nima zveze z Natom, to delamo zaradi nas samih, ne zaradi Nata,' zdaj pravite, če ne gremo v Nato, bomo morali spet razmišljati o obveznem služenju vojaškega roka, to je v bistvu grožnja…
Grizold: Kdo pravi tako?
Vi ste rekli…
Grizold: To ni nobena grožnja, mislim, da je to odgovorno, strokovno in politično razpravljanje o tem, kako bomo uresničili strateški cilj Slovenije za vključitev v zvezo Nato. Ta strateški cilj države še vedno velja, ta trenutek pa se naši pogajalci pogovarjajo tudi v zvezi Nato, kako bomo to zadevo uresničili. Če bo država zaradi kakršnihkoli razlogov ta strateški cilj spremenila, se spremenijo tudi vsi pogoji. Nacionalni obrambni sistem zaradi nas samih, ampak pod predpostavko tega strateškega cilja, ki ga je sprejel državni zbor leta 1993 in še vedno velja kot državni strateški cilj.
Gospod Jelinčič, vi niste bili nikoli navdušeni nad hitro profesionalizacijo Slovenske vojske. Kako komentirate ta nenadni preobrat v politiki obrambnega ministrstva?
Jelinčič: SNS je ves čas opozarjala, da mora profesionalizacija potekati počasi in premišljeno. V zahodnoevropskih državah pravijo, da je optimalni čas za profesionalizacijo šest do devet let. Janša je izsiljeval s hitro profesionalizacijo, Drnovšek pa je nasedel pritisku Janševe stranke in SMS, ki so se borili za glasove mladih na volitvah in s tem je prišlo do tega, da bi se to naredilo v dveh letih.
Zdaj znova govorimo o naborniškem sistemu, če se ne odločimo za Nato…
Jelinčič: Govorimo o naborniškem sistemu, kar se meni zdi čisto logično in prepričan sem, da se bo vlada tega poslužila iz enostavnega razloga. V profesionalizaciji bomo imeli 20.000 vojakov, prej smo jih imeli približno 75.000. V kolikor ne bomo šli v Nato – jaz nisem za to, ampak gledam čisto realno – sem prepričan, da bo vlada posegla po tem trenutno edino možnem načinu, da se zadeve rešijo in stabilizirajo. Konec koncev bi pri tej zadevi najbolj pokonci skočili Hrvati. Pri njih pa nikoli ne veš, ker so pripravljeni na vse mogoče svinjarije.
Denimo, da bo večina Slovencev na referendumu proti Natu in da boste ponovno uvedli obvezno služenje vojaškega roka. Kje pa boste dobili nabornike, glede na to, da jih je že zdaj zelo malo?
Grizold: Natančno veste, da so vsi načrti narejeni pod predpostavko, da se Slovenija vključi v zvezo Nato. V primeru, da se strateški cilj spremeni, bosta državni zbor in vlada kot izvršna veja oblasti naredila nove načrte nacionalne obrambe. Zato sem poudaril – mislim, da je to odgovorna in resna izjava, – da se v primeru nečlanstva v Natu, ko se spremeni strateški cilj države, znajdemo zopet na začetku, ko je treba ponovno razmišljati o celotnem konceptu. Služenje vojaškega roka pa je samo en element znotraj vojaškega sistema, preden pa bi prišli do takšnih rešitev, bi morali narediti celo vrsto analiz in zelo natančnih izračunov.
