'Grob ni prostor smrti, pač pa prostor upanja'

Župnik Martin Golob je naredil izjemo in si na velikonočni ponedeljek vzel čas za gostovanje v Svetu na Kanalu A, kljub temu, da je, kot pravi, za praznike najraje doma. V preteklosti se je že večkrat izkazalo, da se vedno zgodi kaj, zaradi česar je dobro, da je kje blizu. "Lahko je kakšen bolnik, ljudje se tudi v teh dneh poslavljajo. Imam tri župnije, tako da je tudi kar nekaj logistike, da se z obredi in obiski vse pokrije. Moja prioriteta je vedno župnija – Grosuplje, Lipoglav, Polica – za zraven pa posnamem kakšen reel, napišem kakšno knjigo ali pa k vam pridem," se pošali.

Kot poudarja Golob, praznik, ni nekaj, kar pride in mine, pač pa nekaj, s čimer se napolniš in iz tega živiš. Velika noč je praznik zmage življenja nad smrtjo. "Grob ni več prostor smrti, ampak je prostor upanja. Trpljenje dobi smisel, ker vemo, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela v večnosti. Vsem nam na tem svetu je trpljenje nekaj skupnega, vsak v čem trpi. Bog je šel v trpljenje, da nam pokaže, kako se križ nosi, kako se v križu tudi zmaguje," opisuje Golob in dodaja: "Za veliko noč bi morali biti ganjeni, kako nas ima bog rad, da je za nas vse to pretrpel, da bi mi lahko večno živeli. Dobesedno je dal svoje srce za naše življenje, da lahko mi živimo naprej. In to je velika stvar. To ostane tudi ko prazniki minejo. To veselje, s katerim živimo naprej."

Z voditeljem Adijem Omerovićem sta govorila tudi o tem, zakaj se je odločil stopiti pred kamere, zakaj je postal aktiven na družbenih omrežjih in ali je imel zaradi medijske prepoznavnosti kakšne težave pri svojih naderejnih. Prepoznavnost uporablja kot orodje, s pomočjo katerega prinaša sporočilo o veri in skuša svoje vrednote razširiti tudi med nevernike.

Kot je povedal, je njegovo glavno sidrišče še danes družina, iz katere izhaja. Bil je živahen in radoveden otrok, vedno je imel polno energije. "Recimo sem dobil kolo in sem moral noreti z njim tako dolgo, dokler ga nisem obrabil. Pa za delo sem bil tudi dober. Zelo rad sem delal na kmetiji, zanimali so me traktorji. Vedno sem hotel biti močan, dober in priden kot ati," pripoveduje.

Junija lani je bil v duhovnika posvečen tudi njegov mlajši brat Matija, s katerim sta velika prijatelja in zaveznika. Kako si pomagata, o čem se največkrat pogovarjata? Pa tudi, kako najti smisel, če ga izgubiš, in ali je sam kdaj dvomil v človeštvo ali boga? Odgovori v pogovoru za oddajo Svet, ki mu lahko prisluhnete v videu.