Že nekaj dni pred tragedijo so meteorološki modeli kazali, da bo nedeljsko jutro prineslo zelo intenzivno vremensko dogajanje. "V gorah je bilo pričakovati močno sneženje, ponekod celo več kot pol metra snega v samo nekaj urah. Arso je zato že v soboto izdal oranžno opozorilo za severozahod države, kar pomeni, da so razmere zelo nevarne," je pojasnil naš hišni prognostik Rok Nosan.
V gorah se namreč vreme spreminja veliko hitreje kot v nižinah. "Včerajšnji sneg je zapadel na kopna tla, veter pa ga je prenašal z enega pobočja na drugo. Nastajale so klože, zato snežna odeja ni enakomerna. Tam, kjer se sneg kopiči, je nevarnost plazov največja," je orisal razmere po nedeljskem sneženju.
Kot je pojasnil Miha Arh, vodja reševalne akcije, je bilo včeraj na 1800 metrih višine, kjer se je sprožil plaz, okoli 60 centimetrov snega. "Plazovi so se sprožili spontano, brez kakšnega vzroka. Moramo vedeti, da je to področje precej travnato, zemlja pa je bila še sorazmerno topla, zato se sneg ni sprijel s podlago. Svoje je opravil tudi veter. Na določenih mestih je naredil zamete, ki jim pravimo klože. To so potem kložasti plazovi in predvidevamo, da je eden takih plazov tudi odnesel to skupino," je dejal.
Razmere se lahko v hipu spremenijo v zimske
"Situacija je bila res specifična, saj se je zgodila na koncu planinske sezone," pa je za 24ur.com ocenil legendarni alpinist Viki Grošelj. "Pol metra snega na začetku oktobra v naših gorah je neobičajno," je poudaril.
Planincem ne želi očitati nepripravljenosti. Kot pravi, so bili ti že v soboto, torej dan prej, na Triglavu, zato ne dvomi, da so bili planinci opremljeni za gore. "Imeli so jo za letne ne za zimske razmere, in če so prišli na Triglav in nazaj brez težav, potem je bila ustrezna. A ko čez noč zapade sneg in se razmere v hipu spremenijo v zimske, to postane hud problem. Nihče pa ni mogel predvideti, da se bo to zgodilo tako hitro," je dejal Grošelj, ki sočustvuje s svojci tragično preminulih.
"To je bil res tak splet nesrečnih naključij, čeprav so vremenarji opozarjali na to, da se bo nekaj zgodilo. Jaz mislim, da so oni tudi to opozorilo nekako upoštevali. Verjetno so že v petek prišli, opravili vzpon v soboto in se zdaj tako rekoč vračali. Tako, da bi težko rekel, da so ravnali brezglavo," pravi Grošelj. "Včasih se tudi na cesti zaplete, čeprav upoštevamo vse varnostne in previdnostne ukrepe," je ponazoril.
Pred 50 leti tudi Grošelj doživel podobne razmere
Grošelj je Slovenec z največ preplezanimi osemtisočaki. Bil je tudi najmlajši član odprave na Makalu, peto najvišjo goro na svetu. To je bil prvi osemtisočak, ki so ga osvojili slovenski oziroma takrat tudi jugoslovanski alpinisti. Prav oktobra mineva 50 let od te odprave. In tudi na tej odpravi se Grošelj spominja podobne situacije, kot je bila nedeljska. "Ko smo imeli že tabor štiri postavljen tam nekje konec septembra, je prišlo eno tako silovito neurje kot zdaj tukaj na Triglavu. V bazi je nasulo en meter in pol snega, da je podrlo vse tabore na gori. Kakšen bi v malodušje padel, nas pa je takrat to samo dodatno podžgalo in smo potem res splezali tako, kot smo lahko samo sanjali. Dobro se je izteklo. Sedem ljudi na vrhu od 21, kar je bila zasluga celotnega moštva," se spominja.
V gorah je doživel veliko nepredvidljivih situacij, a je, kot pravi, imel srečo in izkušnje, da se je iz njih vedno izvlekel. "Gore so okolje, ki ga moraš jemati zelo resno in se tudi nanj pripravit. Po drugi strani pa nikoli ne moreš biti toliko pripravljen, kot te gora lahko preseneti. Kot je v tem primeru," je poudaril.
Ob vsem znanju in izkušnjah je treba imeti tudi malo sreče, je prepričan Grošelj. "Kajti v gorah so razmere tako nepredvidljive, da imaš nekaj odstotkov tako imenovanih objektivnih nevarnosti. Kdaj lahko pade kamen, se sproži kakšen plaz, ko je videti, da se ne more. In na to še tako izkušen ali pa popolnoma neizkušen planinec ne more vplivati. Tako, da ta faktor sreče je tukaj vendarle zelo prisoten. Nenazadnje o tem govorijo številne tragedije tudi vrhunskih plezalcev," je poudaril.
'V gore se ne hodi takoj po obilnem sneženju'
A vendarle, ob vremenskih opozorilih sreče ne gre izzivati. Kot svetuje Nosan, je dobro že nekaj dni pred načrtovanim odhodom v gore spremljati vremensko napoved, na dan poti pa jo nujno še enkrat preveriti. "V gore se ne hodi takoj po obilnem sneženju. Treba je počakati vsaj nekaj dni, da se sneg posede in snežna odeja postane bolj stabilna," je poudaril.
"Opažam, da veliko ljudi podcenjuje razmere in tudi svoje sposobnosti. V gore se odpravljajo samo zato, da bi posneli dober prizor za družbena omrežja, pogosto pa gredo tja še brez primerne opreme. Vreme in razmere v gorah so lahko neizprosne, zato je vedno bolje počakati kot tvegati," še svetuje Nosan.
Tudi, ko je vremenska napoved dobra, je treba biti v visokogorju zelo previden, še posebej pred začetkom zimske sezone, ko je lahko vsakršno poslabšanje vremena zelo nevarno. "Vreme in vremenske razmere v slovenskih gorah so v tem trenutku izredno nepredvidljive. Je pa res, da je bilo še v soboto praktično enkratno vreme za obisk gora. Že čez noč pa se je vreme tako poslabšalo, da je prišlo tudi do te nesreče," je na današnji novinarski konferenci v Bohinju dejal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Vse obiskovalce gora je zato znova pozval, naj pred odhodom v gore spremljajo in upoštevajo vremensko napoved.
