Grossi: Prihodnost je v mešanici jedrske energije in obnovljivih virov

"Lahko ste upravičeno ponosni na svoj jedrski program," je na posvetu o pomenu jedrske energije, ki ga je danes v Ljubljani gostil premier Robert Golob, dejal generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Grossi, ko je spomnil na varno uporabo jedrske energije od 60. let prejšnjega stoletja.

Obstoječo Nuklearno elektrarno Krško (Nek) vidi kot prednost v primerjavi z državami, ki želijo sedaj začeti z izrabo jedrske energije, ter meni, da je razprava o gradnji drugega bloka (Jek 2) v Sloveniji smiselna.

Tovrstne razprave morajo temeljiti na znanstvenih dejstvih in tehnoloških argumentih, je poudaril. Glede sprejemljivosti projektov v lokalnih skupnosti je dejal, da se je treba s prebivalstvom pogovarjati in mu predstaviti različne vidike.

Opaža spremembe v razpravah o jedrski energiji na mednarodni ravni, na zadnji podnebni konferenci ZN denimo je 22 držav podpisalo namero o potrojitvi jedrskih zmogljivosti, potem ko je bila razprava o prihodnji izrabi jedrske energije na podnebni konferenci še pred tremi ali štirimi leti tabu.

V svetu je po njegovi oceni opazen trend naraščanja zanimanja za jedrske elektrarne, med primeri je navedel gradnjo novih reaktorjev na Kitajskem in v Rusiji, tudi na Bližnjem vzhodu in v Afriki. "Ali je to jedrska revolucija? Ne. Je pa jasen korak v to smer. Trend v svetu je jasen," je dejal.

Dokončna odločitev o Jek 2 leta 2027 ali 2028

Tudi premier Golob je dejstvo, da Slovenija že ima uspešen jedrski program, označil za prednost. Pred podnebno krizo si ne moremo zatiskati oči, nanjo se je treba pripraviti, je dejal. "Jedrska energija je del rešitve za podnebno krizo, ne pa del problema," je poudaril in dodal, da je pomembno, da ima Slovenija jasno stališče, saj bodo odločitve glede rabe jedrske energije v prihodnje vplivale na širšo regijo.

Prihajajoči posvetovalni referendum o izvedbi projekta Jek 2 ni namenjen dokončni odločitvi glede jedrske elektrarne, je dejal Golob in dodal, da bi lahko bila dokončna odločitev sprejeta leta 2027 ali 2028. Do takrat pa bodo potrebne investicije v raziskovalno dejavnost in razvoj kadrov, ki bodo presegle 100 milijonov evrov. Zato je sedaj pomembno vedeti, ali ljudje verjamejo, da je možnost nove nuklearke realna.

V primeru pozitivnega izida na referendumu bo Gibanje Svoboda takoj vložilo predlog zakona o pripravi projekta Jek 2, je napovedal premier. V njegovem kabinetu so naknadno dodatno pojasnili, da bo nad pripravo zakona bdel sam predsednik vlade in ga najprej predstavil koalicijskim partnerjem. Ti bi lahko temo načeli že na rednem tedenskem sestanku pred četrtkovo sejo vlade.

"Obnovljivi viri energije ne bodo dovolj"

Grossi je dejal, da podpirajo obnovljive vire energije (OVE), ki da so ključni in jih je treba spodbujati, a sami ne bodo zadostni za pokritje energetskih potreb. Da je prihodnost v mešanici jedrske energije in OVE, je v svoji predstaviti poudaril tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Kot je dejal, je najpomembnejši dolgoročni ukrep ob prehodu s fosilnih goriv odločitev o širitvi jedrskih zmogljivosti. Želi si pozitiven rezultat na referendumu, da bi lahko nadaljevali izvajanje zasnovanih strategij.

Po optimističnem scenariju bi lahko po umeščanju v prostor - investitor Gen energija trenutno pripravlja pobudo za državni prostorski načrt -  lahko v petih letih prišli do končne investicijske odločitve, nato bi lahko v štirih letih pridobili gradbeno dovoljenje, sama gradnja pa naj bi trajala sedem let, je dejal Kumer.

Nekdanji dolgoletni direktor Neka Stane Rožman je izpostavil, da si je treba prizadevati za čim učinkovitejšo izvedbo projekta Jek 2. Nesprejemljiva se mu zdi časovnica gradnje sedem let, zadovoljen bi bil z izgradnjo v štirih letih. "Če se bodo projekti izvajali učinkovito in dovolj hitro, bo nanje drugače gledal tudi finančni sektor," je menil.

Glede možnosti uporabe malih modularnih reaktorjev, kar je zanimalo med drugim vodji Gena energije Dejana Paravana in HSE Tomaža Štoklja, je Grossi dejal, da je tehnologija že zrela, da pa je še odrto vprašanje licenciranja. V teku je pobuda za harmonizacijo standardov in države so pripravljene pospešiti postopke, a varnost mora vedno biti na prvem mestu, je poudaril.

O realnosti omenjene napovedi potrojitve jedrskih zmogljivosti, kar je zanimalo nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor, sedaj sodelavca nevladnih okoljskih organizacij Zorana Kusa, je Grossi povedal, da je bolj kot končna številka pomembna usmeritev, saj to za samo potegne vrsto stvari, denimo krepitev dobavne verige.

Da je prihajajoči referendum preuranjen, so menili nasprotniki Jeka 2, med njimi ekolog, zaslužni profesor ljubljanske univerze in član osamosvojitvenega predsedstva Dušan Plut. Poudaril je, da bi se morali imeti ljudje možnost odločati med scenarijema z OVE in jedrsko energijo ter samo z OVE. "Denar se porablja samo za podporo jedrski energiji. Država bi morala podpreti tudi tiste, ki zagovarjajo drugačno pot," je dejal in pozval, da se referendum prestavi za pol leta oz. eno leto.

'Uporabo jedrske energije je treba pospešiti'

Vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je okroglo mizo, ki so jo ob njegovem obisku v Sloveniji v sodelovanju s kabinetom predsednika vlade pripravili študentski sveti ljubljanskih fakultet za gradbeništvo in geodezijo, za strojništvo in za elektrotehniko, označil za primer dobre prakse izmenjave različnih mnenj o prihodnosti jedrske energije.

Pri tem je posebej poudaril pomembno vlogo mladih. "Oni bodo namreč nosili posledice današnjih odločitev," je dejal.

Glede razprav pred prihajajočim referendumom o Jeku 2 je menil, da je treba ustvariti spodbudno okolje za razpravo o jedrski energiji ter izpostavljati koristi, ki jih ima ta za državo.

Gradnja Jeka 2 se mu zdi smiselna, razpravo o tem v Sloveniji po njegovem mnenju podpira tudi dejstvo, da ima obstoječa Nuklearna elektrarna Krško (Nek) več kot 40-letno uspešno tradicijo, kar da Sloveniji daje prednost pred državami, ki šele začenjajo uporabljati jedrsko energijo.

To je sicer označil kot eno ključnih rešitev težave podnebnih sprememb. Poudaril je, da se je odnos do jedrske energije v svetu v zadnjih letih spremenil v pozitivno smer. Vse več je zanimanja za gradnjo jedrskih elektrarn, je dejal in pri tem kot primer navedel gradnjo novih reaktorjev na Kitajskem, v Rusiji ter tudi na Bližnjem vzhodu in v Afriki.

Med drugim se je dotaknil deklaracije, s katero je 22 držav, med njimi tudi Slovenija, pozvalo k potrojitvi jedrskih zmogljivosti do leta 2050. Grossi meni, da bo ta cilj težko doseči, je pa prepričan, da se bo uporaba jedrske energije kljub temu bistveno povečala. "Uporabo jedrske energije je treba pospešiti," je poudaril.