Na pomurski kmetiji inšpektorji, lastnika: 'Posnetki so zmontirani'

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je po razkritju grozljivih razmer v baterijski reji kokoši nesnic na slovenski kmetiji v oddaji Tarča odredila izredni nadzor. Gre sicer za kmetijo Kaučič v Gornjih Ivanjcih, ki dobavlja jajca več javnim zavodom. 

"Inšpekcijski postopek teče, ugotovili smo neskladja, po mojih informacijah bo v naslednjih dneh hlev izpraznjen," je za 24UR povedala direktorica uprave za varno hrano Vida Znoj. 

Lastnika kmetije, ki sta stopila pred našo kamero, medtem trdita, da so bili posnetki "zmontirani" in "računalniško obdelani" ter da z njih ni razvidno, da gre za njihov hlev. "Noben hlev ni zapečaten, je v dobrem stanju, kokoši zdrave in jajca neoporečna," trdi lastnica Alenka Kaučič. 

Zanikata, da bi jim jato zaradi zanemarjenega hleva odvzeli, ravno nasprotno. "Da so kokoši v dobri kondiciji, izpodbijam objavljeno, zmontirano, prirejeno, podtaknjeno," dodaja. 

Inšpektorat sicer v primeru hudih kršitev lahko izda ureditveno odločbo oziroma uvede prekrškovni postopek, v primeru mučenja živali pa tudi naznani sum kaznivega dejanja. Skrajni ukrep je odvzem. Da so v nadzoru zaspali, uprava zavrača. Primarno odgovornost pripisujejo rejcem, hkrati pa Znojeva miri, da ima jajce opno, ki da preprečuje vstop zunanjih mikrobioloških dejavnikov v notranjost. 

V zadnjih petih letih so sicer inšpektorji na omenjeni kmetiji izvedli že več nadzorov v zvezi z zaščito živali kokoši nesnic ter monitoringa in nadzora salmonel v jati. Nadzori v letih 2021 in 2023, povezani z zaščito kokoši, niso pokazali neskladij, so pa bila ta zaznana v zvezi z zagotavljanjem biovarnosti in zadostnega obsega dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije. Za ugotovljena neskladja so bili odrejeni ukrepi, ki jih je lastnik kmetije izvedel. 

Na ministrstvu za kmetijstvo poudarjajo, da zagovarjajo opustitev reje živali v kletkah. Prehod na rejo brez kletk mora biti postopen, pravijo, saj je treba upoštevati vse dejavnike, ki med drugim vplivajo tudi na samooskrbo. "Zagovarjamo dialog, zato bo datum, ko bo ukrep vstopil v veljavo odvisen tudi od pogovorov z vsemi deležniki in zagotovitvijo finančnih sredstev. Cilj je, da bi pravila o reji brez kletk stopila v veljavo najkasneje z letom 2028."

Kot še poudarjajo, so v zadnjem letu že opravili konkretne korake za spremembo zakonodaje. 

Baterijska reja kokoši je sicer reja v tako imenovanih obogatenih kletkah, kjer imajo živali na voljo prostor v velikosti A4 lista papirja. "To je mizerija!" pravi Samo Curk, predsednik Društva AETP. Da kletke kokošim povzročajo trpljenje, ugotavljajo glavna uradna veterinarska institucija v Evropski uniji (EFSA), domača veterinarska in etološka stroka, opozarjajo v društvu. 

Pobudniki peticije "Slovenija proti kletkam" so prepričani, da je čas, da v zakon za zaščito živali umestimo prepoved reje kokoši nesnic v tesnih kovinskih kletkah. Zavzemajo se za prehod na alternativne reje s prehodnim obdobjem ter ustrezno podporo rejcem. 

"Prizadevanja za boljšo dobrobit rejnih živali imajo pri nas izjemno široko javno podporo," so poudarili in nanizali podatke evropske raziskave javnega mnenja Eurobarometer, ki je pokazala, da se je v Sloveniji v prid boljše zaščite rejnih živali opredelila velika večina vprašanih, kar 94 odstotkov. 

Na posnetkih vidna tudi trupla kokoši in podgane v različnih fazah razkroja

Društvo je objavilo skrite posnetke s kmetije Kaučič, ki razkrivajo grozljive razmere v baterijski reji kokoši. Na posnetku vidimo kokoši nesnice, ki bivajo v žičnatih kletkah. "Stroka ugotavlja, da kokoši v baterijski reji nimajo dovolj prostora za brskanje, raziskovanje okolice in izvajanje peščene kopeli. To povzroča stres in frustracijo. Pomanjkanje prostora je problematično tudi z vidika higiene. Velikost reje in natrpanost je eden glavnih dejavnikov tveganja za okužbo jajc s salmonelo," so zapisali. 

V društvu pojasnjujejo, da kokoši na posnetku nimajo dovolj prostora, da bi lahko v miru počivale na gredeh. Dodajajo, da so gredi v baterijski reji prenizke in prekratke za kakovosten počitek, poleg tega pa kokoš nima dovolj prostora, da bi razprostrla krila. 

"Nesnice stojijo na žičnati mreži. Stroka poroča, da žičnata podlaga kokošim povzroča poškodbe blazinic prstov in je lahko vir okužb. Na žičnih tleh ni prostora za zadostno količino nastila in drugega finega materiala," dodajajo v AETP. 

Poleg tega pa so tako izven kletk kot tudi v kletkah vidna trupla v različnih fazah razkroja. "Kokoš nese jajca na truplo. Na tleh je mrtva podgana. Trupla bi po zakonu moral rejec odstranjevati sproti. Neustrezni higienski pogoji niso problematični samo z vidika trpljenja živali, ampak predstavljajo resno tveganje za javno zdravje," so poudarili. "To je nevarno za raznos bolezni tako za živali kot za ljudi," je dodala veterinarka Eva Tasič.

V društvu so izpostavili še debele plasti prahu, ki so vidne na površinah in pojasnili, da je prah lahko vir salmonele in drugih mikroorganizmov. 

'Jajca baterijske reje zaradi nižje cene kupujejo javni zavodi, torej šole, vrtci in bolnišnice'

"V baterijski reji ni nikakršne dobrobiti. Kokoši v takšnem okolju ne morejo izražati naravnega obnašanja. Nimajo niti čvrstih tal, na katerih bi lahko stale, celo življenje prečepijo na teh mrežah. Kokoši za počitek potrebujejo večje in višje gredi, gnezda, peščene kopeli in tako dalje," pravi Tasičeva.

Tasičeva ima s svojo družino kmetijo, kjer med drugim skrbijo za nesnice, ki so bile prej v intenzivnih rejah. "Kokoši, ki živijo v dobrih pogojih, v katerih lahko izražajo naravno obnašanje, so lepo obraščene s perjem. Pri njih ne pride do kanibalizma in medsebojnega poškodovanja. Če le imajo možnost, so socialne živali in se med seboj ne kljuvajo."

Ker večina veleblagovnic pri nas ne ponuja več jajc iz baterijske reje, imamo občutek, da je reja v kletkah stvar preteklosti. "A to ne drži. Blizu četrt milijona kokoši v Sloveniji je še vedno zaprtih v kletke. Jajca baterijske reje zaradi nižje cene kupujejo javni zavodi, torej šole, vrtci in bolnišnice. Pa tudi restavracije, slaščičarne in drugi proizvodni obrati," pravijo v društvu. 

Razložili so, da je po zakonodaji način reje treba označiti samo na svežih jajcih, ne pa tudi na produktih, ki vsebujejo jajca. Jajca iz reje v kletkah tako najdemo v predelanih izdelkih, kot so testenine in piškoti, tudi v tistih, ki se tržijo kot domači, butični. 

"To so viri trpljenja živali, ki jih ni mogoče omejiti s preprosto potrošniško izbiro. Zato se kampanja Slovenija proti kletkam zavzema za popolno ukinitev baterijske reje v Sloveniji," poudarjajo. 

Številne evropske države rejo kokoši nesnic v kletkah že prepovedale

Številne evropske države so zato že prepovedale ali pa so v postopku prepovedi reje kokoši nesnic v kletkah. Avstrija, Luksemburg in Švica so baterijsko rejo kokoši že v celoti opustile. Nemčija in Češka sta jo prepovedali in sta v prehodnem obdobju opustitve. Kmalu pa se obeta ukinitev tudi na Slovaškem, Danskem in Nizozemskem. 

"Pobudniki opustitve reje v kletkah so zbrali že blizu 18 tisoč podpisov. Na ministrstvo za kmetijstvo ter upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so poslali več kot 450 pisem. V naslednjih mesecih bodo nadaljevali z aktivnostmi za ukinitev reje v kletkah. Vse, ki jim je mar za dobrobit živali, vabijo, da se pridružijo pobudi Slovenija proti kletkam," so še poudarili v društvu.