"Otroke lahko pomirimo z odkritim pogovorom, a ga moramo prilagoditi razvojni stopnji in starosti otroka," je povedal dr. Tristan Rigler, specialist klinične psihologije in razložil, da moramo mlajšim otrokom zadeve pojasniti čim bolj preprosto, starejšim pa lahko povemo več.
Ob tem je opozoril, da otroci o zadevi tudi že nekaj vedo, saj so bili v šoli in so marsikaj slišali. Ocenjuje, da je bolj nevarno, če se otroci sami med seboj pogovarjajo in ugibajo, kaj se je zgodilo, kot če jim starši jasno povedo, kaj se je dogajalo in tudi, kaj bi se lahko zgodilo.
Lahko bi prišlo tudi do tragedije, je smiselno tudi o tem govoriti z otroki? "Povedati jim moramo, kakšna je realna možnost in da je ta verjetnost izjemno majhna. Tega jim ne smemo zamolčati, ker si lahko sami začnejo domišljati, kaj bi se lahko zgodilo in se o tem pogovarjati. V vsakem primeru pa morajo dobiti občutek, da odrasli lahko poskrbimo za njih, da bomo poskrbeli za njih. Da obstajajo določeni protokoli, določeni strokovnjaki," je povedal.
Kot pravi, je zelo pomembno graditi zaupanje otroka do staršev, učiteljev in strokovnjakov. "To je tisto, kar potem krepi njihovo zaupanje, da se lahko počutijo varne, tudi ko pride do takšnih kriznih situcij," je sklenil.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.