Gurs zaključil lokacijsko izboljšavo zemljiškoknjižnega katastra

Kot so danes sporočili z ministrstva za okolje in prostor, izboljšan položaj grafičnih prikazov zemljiških podatkov vzpostavlja tudi kakovostno podlago za določitev podatkov dejanske rabe zemljišč in drugih podatkov, ki so rezultat grafičnih presekov različnih evidenc. V zahtevnem projektu so v terenskih meritvah in na področju pridobitve potrebnih vhodnih podatkov sodelovala različna geodetska podjetja, združena v posebno delovno skupino, Geodetski inštitut Slovenije in vse območne enote Gursa. Rezultati projekta so bili po posameznih območjih (katastrske občine) sprotno vključeni v evidenco zemljiškega katastra.

Zemljiški kataster je temeljna evidenca podatkov o zemljiščih, ki vsebuje opisne podatke o parcelah, kot so na primer parcelna številka, površina, raba in boniteta ter grafična predstavitev – katastrski načrt, ki prikazuje obliko in medsebojno lego parcel. Obstoječi katastrski načrti so do zdaj izvedenih izboljšav v veliki meri izhajali še iz obdobja nastavitve zemljiškega katastra. Ti so lahko skupaj z različnimi in številnimi postopki vzdrževanja v preteklosti povzročili, da katastrski načrti niso odražali dejanskega stanja v naravi.

Katere izboljšave so bile narejene?

V projektu lokacijske izboljšave zemljiškokatastrskega prikaza so bila odpravljena neskladja z naslova lokacijske neusklajenosti. Z uporabo posebnih informacijskih rešitev so se izvedli premik, zasuk in izravnava podatkov katastrskega načrta, tako se je v največji možni meri odpravil zamik vsebine katastrskega načrta v primerjavi z drugimi prostorskimi podatki, na primer topografski načrt, aeroposnetki oziroma ortofoto načrt.

S to metodo dela niso posegali v lastninske pravice lastnikov, prav tako ne v podatke evidence, ki so bili v preteklosti že urejeni s terenskimi meritvami in izvedenimi postopki evidentiranja sprememb, kot so ureditev meje, parcelacije in nove izmere, so pa bili vsi ti podatki vključeni v proces izboljšave in so kot vhodni podatki vplivali na izvedbo izboljšave v svoji okolici.

Kljub zaključku projekta naloge na področju urejanja in izboljšave zemljiškega katastra še ostajajo

Na posameznih območjih, v sklopu katerih je bil pri projektu na razpolago le omejen nabor vhodnih podatkov, uporabljena metoda dela omogoča, da se lahko ob naknadni pridobitvi novih podatkov, na primer ob izvedenih novih meritvah na takem območju, izvede ponovna lokacijska izboljšava, s katero se izboljša točnost grafičnih podatkov.

Prav tako z lokacijsko izboljšavo ni bilo možno odpraviti neskladij vsebine katastrskega načrta s stanjem v naravi, ki izhajajo iz dejstva, da lastniki po spremembi dejanskega stanja na terenu še niso poskrbeli za vris sprememb v katastrski načrt. Tovrstno usklajenost je mogoče urediti le s sodelovanjem lastnikov nepremičnin ter z izvedbo terenskih izmer in postopkov evidentiranja sprememb podatkov v evidenci, izpostavljajo na ministrstvu.

Gurs in okoljsko ministrstvo projekt lokacijske izboljšave izvajata v okviru programa projektov eProstor, financiranega iz sredstev EU.