"Letno poročilo Banke Slovenije je za DZ ključen dokument, ki omogoča transparenten vpogled v delovanje osrednje finančne institucije v državi. V času zaostrenih mednarodnih razmer in geopolitičnih negotovosti je odgovorno vodenje denarne in makrobonitetne politike ključno za stabilnost celotnega sistema," je, kot so sporočili iz DZ, dejal Stevanović.
Dodal je, da bodo poročilo v najkrajšem času odstopili v obravnavo pristojnim telesom. Letno poročilo bosta obravnavala odbor DZ za finance ter komisija DS za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.
V Banki Slovenije so ob predaji letnega poročila izpostavili, da je bilo leto 2025 še eno v nizu, ko so se soočali s številnimi tveganji iz mednarodnega okolja. Gospodarska rast v območju evra se je ob manj restriktivni denarni politiki in ugodnejših pogojih financiranja v primerjavi z letom 2024 nekoliko povečala, v Sloveniji pa dodatno upočasnila in je z 1,1-odstotno rastjo dosegla najnižjo raven po pandemičnem letu 2020.
Skupna inflacija se je v Sloveniji lani zvišala predvsem zaradi višjih cen hrane v prvi polovici leta, medtem ko se je v drugi polovici začela umirjati, k čemur so prispevali tudi sprejeti ukrepi v okviru denarne politike. Inflacija je v letu 2025 znašala 2,1 odstotka, kar je nekoliko manj kot leto prej in rahlo nad ciljem denarne politike Evropske centralne banje.
Letos so se razmere v mednarodnem okolju dodatno zaostrile s konfliktom na Bližnjem vzhodu. Zato lahko po ocenah Banke Slovenije letos pričakujemo nekoliko višjo inflacijo, gospodarsko okrevanje po šibki rasti v 2025 bodo letos zavirali geopolitična negotovost in okrepljeni inflacijski pritiski. Banka Slovenije bo nove nove napovedi makroekonomskih gibanj objavila še ta mesec, so zapisali.
Bančni sistem v Sloveniji je medtem ostal stabilen, likviden in dobro kapitaliziran ter je še naprej podpiral gospodarstvo in prebivalstvo. Tveganja za finančno stabilnost so ostala obvladljiva, a zahtevajo stalno pozornost, zlasti v razmerah morebitnega dodatnega poslabšanja makroekonomskih razmer in geopolitičnih dejavnikov. Makrobonitetna politika je ostala preventivno naravnana in usmerjena v ohranjanje odpornosti finančnega sistema, navaja centralna banka.
V Banki Slovenije so ocenili, da so tudi v preteklem letu uspešno izpolnili svoj zakonsko določen mandat. "Ob številnih izzivih, ki jih prinašajo hitro spreminjajoče se gospodarske, tehnološke in družbene razmere, ostaja naša ključna usmeritev zagotavljanje stabilnega in zaupanja vrednega finančnega okolja, s poudarkom na stabilnosti cen, nadzoru finančnega sistema in nemotenem delovanju plačilnih sistemov," so zapisali v sporočilu za javnost.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.