Golob o aktivaciji sheme skrajšanega delovnika: Ves čas pomagamo gospodarstvu

"Vlada si zatiska oči pred resnim stanjem v pomembnem delu gospodarstva. Če se bo v teh panogah ta trend nadaljeval, ne bo niti prepotrebne gospodarske rasti niti pozitivnih bonitetnih ocen za Slovenijo," je opozoril Mitja Gorenšček.

Kot je spomnil, je Slovenija v prvem letošnjem četrtletju zabeležila padec bruto domačega proizvoda (BDP), bistveno boljše ni bilo niti drugo trimesečje, tako da je bilo v zasebnem sektorju izgubljenih več tisoč delovnih mest. V tretjem četrtletju se je slika predvsem po zaslugi gradbeništva nekoliko izboljšala, a je predelovalna industrija še vedno beležila negativne rezultate, je povzel.

Obseg predelovalne industrije se v prvih devetih mesecih letos po njegovih besedah medletno skrčil za odstotek, medtem ko se je na ravni EU okrepil za 1,5 odstotka. "Visoki so padci pri srednje in nizko tehnološko zahtevnih izdelkih, ki jih najdemo predvsem v avtomobilski industriji, v strojni industriji, industriji pohištva, kovinski industriji in drugih sorodnih panogah," je pojasnil.

Nekatera podjetja so zato že prešla na skrajšan delovnik ali zaposlene poslala na čakanje, denimo Domel in Sij Acroni, nekatera pa so se odločila tudi za odpuščanje, med njimi Orodjarstvo Gorjak, je nadaljeval. "Zaskrbljujoče informacije prihajajo tudi iz podjetij v tuji lasti. Opozarjajo na možne selitve proizvodnje - med njimi tudi največja podjetja - njihov morebitni odhod bi lahko pomembno vplival na dobaviteljske verige slovenskih podjetij," je pristavil.

V GZS so zato danes vnovič pozvali vlado, naj nemudoma aktivira mehanizem skrajšanega delovnega časa. Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas je v veljavi že od sredine julija, pa ukrep še vedno ni zaživel, je bil kritičen Gorenšček.

Študija gospodarskega ministrstva, pripravljena v okviru postopka za sprožitev sheme, je sicer po njegovih besedah pokazala, da pomoč potrebuje šest dejavnosti, tem pa naj bi se na predlog deležnikov na posvetu na ministrstvu za delo dodalo še osem poddejavnosti.

Okvirne dejavnosti, v katerih naj bi podjetja lahko zaprosila za subvencioniran skrajšani delovni čas, so tako proizvodnja motornih vozil (prikolic in polprikolic), drugih vozil in plovil, tiskarstvo, proizvodnja oblačil, usnjenih in sorodnih izdelkov, papirja in papirnih izdelkov, kovin in kovinskih izdelkov, izdelkov iz gume in plastičnih mas, nekovinskih mineralnih izdelkov, pohištva, popravila in montaže strojev in naprav ter arhitekturno in tehnično projektiranje, je naštel.

"Mi računamo, da bo vse te dejavnosti prepoznala kot dejavnosti v krizi in da bo končno aktivirala ta prepotreben ukrep /.../. To je v interesu tako delodajalcev kot države. Mi računamo, da je ta kriza kratkega daha, da se bo situacija po določenih mesecih ponovno izboljšala in prav temu je namenjen ta ukrep, da se lahko podjetja razbremenijo določenih stroškov dela in hkrati ohranijo vse zaposlene za naslednji pozitiven cikel, ki ponavadi sledi tovrstnim krizam," je poudaril Gorenšček. "Če te odločitve danes ne bo, se bojim, da ta ukrep letos ne bo dal nobenih rezultatov," je dodal.

Poleg tega se je danes odzval na sredine izjave ministrstva za finance, da je predvolilno obdobje pač bolj obremenjujoče za državni proračun. "Ta vlada je namesto razbremenitve plač zaposlenih dodatno obremenila državni proračun in podjetja ne samo za eno leto, ampak za vse nadaljnje proračune in leta," se je vnovič obregnil ob uzakonitev obvezne božičnice.

Izpostavil je še opozorilo Evropske komisije, da bi bil lahko slovenski proračunski načrt za leto 2026 zaradi uvedbe zimskega regresa v neskladju s sprejetimi javnofinančnimi pravili.

Vlada bo shemo lahko aktivirala, ko bo usklajeno gradivo ministrstev za delo in gospodarstvo, je ob obisku območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) v Mariboru pojasnil minister za delo Luka Mesec."Manjka nam le še sklep," je dodal.

V četrtek so sicer na ministrstvu za delo napovedali, da bo vlada seznam dejavnosti obravnavala že danes v Mariboru, shemo pa naj bi nato sprožila prihodnji teden. A te točke kljub ponavljajočim se pozivom gospodarstva, zadnji je danes prišel iz Gospodarske zbornice Slovenije, na seji ni bilo na dnevnem redu. Kdaj bo oz. ali bo to na dopisni seji, ni jasno.

Je pa minister danes znova poudaril, da subvencioniranje skrajšanega delovnega časa ni povezano z izplačevanjem božičnice, kot se govori v nekaterih javnih razpravah. Po njegovih besedah gre za "dve popolnoma nepovezani stvari".

Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas je ministrstvo pripravilo že v začetku leta, Evropska komisija pa je pri tem potrdila, da ukrep ne pomeni nedovoljene državne pomoči, je še spomnil.

Božičnica medtem po njegovem mnenju ne predstavlja občutnega bremena za podjetja, saj že zdaj več kot 400.000 zaposlenih v Sloveniji prejema to izplačilo, letos oziroma do 31. marca prihodnje leto pa lahko podjetja izplačajo do 639 evrov neobdavčene nagrade. "To ni strošek, ki bi katerokoli podjetje spravil na kolena," je prepričan.

Država je v tem mandatu večkrat priskočila na pomoč gospodarstvu, denimo med energetsko krizo, po poplavah in ob trgovinski vojni, obeta se tudi subvencioniranje cene elektrike za energetsko intenzivna podjetja, je danes v Mariboru dejal premier Robert Golob in se tako odzval na poziv GZS k takojšnji aktivaciji sheme skrajšanega delovnika.

Kot je poudaril, imajo z gospodarstveniki ves čas odprt dialog. "Nič ni narobe, če imajo predstavniki gospodarstva vedno nove ideje in ker smo vedno odprti za dialog, verjamem, da jih bomo tudi v bodoče uspešno naslavljali," je odvrnil.

Ob tem se je vnovič dotaknil obvezne božičnice, zaradi katere so se zaostrili odnosi med socialnimi partnerji oz. delodajalci in vlado. "S strani gospodarstva bi si želel ne toliko posluha za politiko, temveč posluh za zaposlene," je dejal. Socialni dialog v okviru Ekonomsko-socialnega sveta je bil sicer po začasni zamrznitvi aktivnosti delodajalcev nedavno vnovič vzpostavljen, Golob pa je optimist, da ga bodo vzdrževali naprej.