Nove storitve dolgotrajne oskrbe bi se morale financirati le iz novega prispevka za dolgotrajno oskrbo, je na današnji novinarski konferenci dejal glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Na računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer se sredstva iz prispevka zbirajo, se je po njegovih besedah od 1. julija zbralo že skoraj 200 milijonov evrov. Zaposleni in delodajalci od 1. julija namreč plačujejo en odstotek od bruto plače, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine.
Iz pregleda prihodkov in odhodkov dolgotrajne oskrbe, ki ga je ministrstvo za solidarno prihodnost predstavilo socialnim partnerjem v strokovnem odboru Ekonomsko socialnega sveta za dolgotrajno oskrbo, je po njegovih besedah razvidno tisto, na kar so v GZS vseskozi opozarjali, da gre namreč za podvajanje financiranja nekaterih storitev, ki so zajete že v drugih zakonih, tako denimo v zakonih o socialnem varstvu, o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in o socialnovarstvenih prejemkih, in zanje državljani še vedno plačujemo kljub hkratni uvedbi novega prispevka za dolgotrajno oskrbo.
GZS meni, da je ocena doplačila za institucionalno oskrbo po kalkulaciji ministrstva previsoka. Če naj bi država doplačala razliko med zagotovljeno pokojnino za polno delovno dobo, ki znaša 782 evrov, in povprečno komercialno ceno oskrbe v institucionalnem varstvu, ki znaša približno 1300 evrov, to znaša približno 500 evrov na oskrbovanca. Ob upoštevanju, da je od približno 20.000 postelj v domovih zasedenih dobrih 18.000, to po Gorenščkovih besedah pomeni, da znaša največji možni strošek doplačil približno 120 milijonov evrov letno, ne pa 299,5 milijona evrov, kot navaja ministrstvo.
Nadalje je opozoril, da se dodatek za pomoč in postrežbo pokriva iz novega prispevka, hkrati pa se ohranja vplačevanje prispevkov za isto pravico tudi v okviru prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. "To pomeni, da za isto storitev državljani in podjetja plačujemo dvakrat," je poudaril. To bo v letu 2026 po njegovih podatkih predstavljalo dvojno financiranje v višini 91 milijonov evrov.
Poleg tega se je ustavil pri pravici do oskrbovalca družinskega člana iz zakona o dolgotrajni oskrbi, ki po njegovih besedah nadgrajuje prejšnjo pravico do družinskega pomočnika, urejeno po zakonu o socialnem varstvu. Vrednost nadgrajene storitve znaša 51,5 milijona evrov ali 10 milijonov evrov več kot prejšnja pravica v vrednosti 41,5 milijona evrov. "Torej gre v tem primeru za dvojno financiranje v višini 41,5 milijona evrov," je ugotovil.
Skupna višina neupravičeno vključenih sredstev iz omenjenih treh postavk bo po Gorenščkovih besedah leta 2026 znašala 312 milijonov evrov. Če pa k temu prištejejo še dejstvo, da je breme proračuna iz naslova socialnega varstva v višini približno 58 milijonov evrov preneseno na novo prispevno stopnjo, znaša skupna "neupravičena obremenitev sistema dolgotrajne oskrbe" približno 370 milijonov evrov, je opomnil.
Direktorica Inštituta za dolgotrajno oskrbo Alenka Oven je dodala, da se lahko kljub plačevanju prispevka zgodi, da storitev v praksi zaradi omejenih zmogljivosti ali pomanjkanja kadra ni dostopna ali ni dostopna takoj. Zavarovanec sicer lahko išče pravico na sodišču, vendar pa sodna odločba ne more samodejno ustvariti prostih zmogljivosti, je pojasnila.
Več kot deset občin še ni zagotovilo izvajalca dolgotrajne oskrbe na domu
Po zakonu o dolgotrajni oskrbi sta se 1. decembra začeli izvajati še zadnji pravici, in sicer dolgotrajna oskrba v instituciji in denarni prejemek. Medtem pa v več kot desetih občinah niso vzpostavljeni niti pogoji za dolgotrajno oskrbo na domu, katere začetek izvajanja je zakon predvidel s 1. julijem. Te občine namreč še niso zagotovile izvajalca.
Zakon določa, da morajo izvajalca dolgotrajne oskrbe na domu zagotoviti občine. Po podatkih ministrstva za solidarno prihodnost je to storilo 198 občin ali 93 odstotkov vseh. V register izvajalcev dolgotrajne oskrbe je bilo 1. decembra vpisanih 66 izvajalcev, so za STA navedli na ministrstvu. Mestna občina Ljubljana in občina Ajdovščina imata po dva izvajalca.
Vstopne točke na centrih za socialno delo so od 1. junija, ko so začele sprejemati vloge za dolgotrajno oskrbo na domu, pa do 1. decembra prejele 9997 vlog. Po podatkih Inštituta za socialno varstvo je bilo do 1. decembra izdanih 1090 ugodilnih odločb, so še dodali na ministrstvu.
Dolgotrajna oskrba na domu zajema pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, kot je denimo osebna higiena, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, kot je nakup živil, prav tako pa tudi določeno zdravstveno nego in storitve za ohranjanje samostojnosti, denimo fizioterapijo.
Register izvajalcev dolgotrajne oskrbe v javni mreži vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Izvajalce pa v register vpisuje ministrstvo za solidarno prihodnost, je razvidno s spletne strani NIJZ. Izvajalci so javni zavodi, denimo domovi za starejše občane in zdravstveni domovi, pa tudi koncesionarji ter druge pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo zakonske pogoje.
Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe, t. i. prevedbeni zakon, dopušča, da se občini, v kateri delujejo izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu, zagotovi sofinanciranje zagonskih stroškov v višini največ dveh milijonov evrov. Pogoj je, da so ti stroški povezani denimo z nakupom osebnih vozil, vzpostavitvijo oziroma nadgradnjo informacijskega sistema in najemom prostorov.
Državni sekretar na ministrstvu Luka Omladič je v ponedeljek v izjavi za medije izrazil prepričanje, da se vse občine zavedajo, da morajo zagotoviti izvajalca. "Ena od zadnjih vzpodbud za občine je bilo določilo v t. i. prevedbenem zakonu, kjer smo jim za sofinanciranje zagonskih stroškov zagotovili dva milijona evrov sredstev," je spomnil.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.