"Podjetja v Sloveniji se zavedajo pomena svojih zaposlenih, ki pomembno soustvarjajo uspešnost poslovanja podjetij in prav je, da imajo primerno možnost, da jih nagradijo oziroma vključijo v lastništvo. To namreč povečuje pripadnost zaposlenih podjetjem in posredno vpliva na višjo produktivnost. Tega dosedanja ureditev prav zaradi davčnih obveznosti in birokracije ni spodbujala," je v današnjem sporočilu za javnost poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
V zbornici so kot pozitivno izpostavili ohranjeno načelo prostovoljnosti tako za podjetje kot za zaposlene, zadovoljni so tudi, da se uveljavlja manjše omejitve pri tem, koliko dobička se lahko razdeli. "To omogoča večji delež dobička, ki ga podjetje lahko razdeli med zaposlene, in sicer s sedanje petine na eno tretjino dobička," so povzeli.
Pozdravili so tudi predvideno administrativno poenostavitev postopka, in sicer odpravo registracije pri ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, tako da bi bilo treba obvestiti le Finančno upravo RS.
Prav tako so naklonjeni možnosti uveljavljanja olajšave iz naslova izplačila dobička zaposlenim pri davku na dohodek pravnih oseb. "Tudi razlika pri obdavčitvi med denarno in delniško shemo je razumna, saj nekoliko bolj spodbuja nagrajevanje iz naslova delnic oziroma deležev," so pristavili.

Niso pa povsem zadovoljni s predvidenimi izključitvenimi pogoji, ki onemogočajo koriščenje davčne ugodnosti. Med njimi so minimalna rast povprečne plače v podjetju, ki mora biti višja kot v zasebnem sektorju, izplačilo dobička po denarni shemi v dveh obrokih in pa izključevanje z izplačevanjem nagrade za poslovno uspešnost, so povzeli. Namen izplačila iz naslova uspešnosti pa je drugačen kot nagrajevanje iz naslova dobička, so dodali.
GZS zato v parlamentarni obravnavi predlaga razmislek o možnih dodatnih izboljšavah predloga zakona v tem delu.
Kljub temu bi po oceni zbornice aktualna različica predloga povečala število podjetij, ki bi koristila tak način nagrajevanja na okoli 100 podjetij v roku treh let. Če bi politika z amandmaji v nadaljevanju zakonodajnega postopka upoštevala še dodatne predloge gospodarstva v delu manjših izključitvenih kriterijev, pa bi se po njihovi oceni izplačilo dobička povečalo na okoli 250 podjetij, "kar bi imelo že sistemsko pozitivne učinke na nivoju makroekonomije".
Na podlagi aktualnega zakona medtem zaposlene nagrajuje le okoli sem gospodarskih družb na leto, so spomnili.
Vlada je v četrtek potrdila predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki zmanjšuje administrativna bremena in uvaja pravičnejšo obdavčitev. Glavni cilj je s spremenjenimi pogoji omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej in s tem povečati motiviranost in pripadnost delavcev do podjetij.
Predlog zakona je bil sicer pripravljen že pred dvema letoma in pol, v sindikalnih in delodajalskih vrstah pa so v torek opozorili, da še ni bil usklajen na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Usklajevanje poteka na dopisni seji ESS, ki bo trajala do četrtka do 10. ure.
V Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) se medtem čudijo "omahovanju in pomislekom nekaterih delodajalskih in sindikalnih organizacij glede rešitve, ki jo je predlagala vlada". Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, ne razumejo, zakaj bi kdo nasprotoval rešitvi, dobri za delavce.
"V SBC smo zadovoljni, da je vlada po več letih končno le uslišala predlog našega združenja ter sprejela predlog novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki zmanjšuje administrativna in davčna bremena nagrajevanja zaposlenih. Gre za pomemben korak, za katerega je z večletnim delom zaslužno vodstvo SBC, v prvi vrsti predsednik kluba Joc Pečečnik, podpredsednik SBC Igor Akrapovič in nekdanji predsednik SBC Jure Knez," so navedli.
Zavzemajo se za čim širši nabor davčno ugodnih možnosti nagrajevanja kakovostnih delavcev. "Kot eno od pomembnih možnosti vidimo tudi udeležbo delavcev pri delitvi dobička, za katerega so zaslužni delavci sami, zato je prav, da vlada uvede spremembe, ki bodo to omogočile. Nagrajevanje delavcev prek participacije pri dobičku je korak v pravo smer, ki ima v družbi široko podporo," so dodali.
























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.