Kot so pojasnili v uradu predsednika Kučana, je haaško sodišče pred časom Kučana zaprosilo za pogovor o političnih okoliščinah, ki so pripeljale do razpada nekdanje Jugoslavije in do vojnega nasilja na tem območju. Tožilstvo zanima tudi delovanje Zveze komunistov Jugoslavije, še posebej pa razkol, ki se je zgodil po odhodu slovenske delegacije z zasedanja v Beogradu.
Srečanja z Drnovškom ne bo
Premier Drnovšek je že včeraj povedal, da ni prave osnove za to, da bi ga haaško sodišče poklicalo za pričo na sojenju Miloševiću. "Prvič slišim za to, o tem doslej ni bilo govora, niti ni osnove za to", je dejal Drnovšek. V premierovem kabinetu so povedali, da se predstavniki haaškega sodišča, ki se pogovarjajo s predsednikom Kučanom, z Drnovškom ne bodo srečali.
Kot so povedali na slovenskem pravosodnem ministrstvu, je prošnja haaškega tožilstva za pogovor s predsednikom Kučanom po diplomatski poti na ministrstvo prispela junija. Ministrstvo jo je nato v skladu s postopkom, ki ga določa zakon o sodelovanju Slovenije s haaškim sodiščem, posredovalo uradu predsednika. Za datum srečanja sta se nato strani dogovorili sami. V skladu z omenjenim zakonom gredo vsa zaprosila preko veleposlaništva v Bruslju v zapečatenem pismu od glavne haaške tožilke Carle Del Ponte do pravosodnega ministrstva v Ljubljani.
Prva zaprosila s strani haaškega sodišča so začela prihajati v Slovenijo po sprejemu omenjenega zakona decembra 2000. Doslej je pravosodno ministrstvo prejelo približno 10 prošenj, med njimi pet bolj konkretnih - za intervju s predsednikom Kučanom, za posredovanje mrliškega lista ter za ugotovitev bivanja neke osebe. Haaško tožilstvo je po navedbah pravosodnega ministrstva v Sloveniji že vzpostavilo stik z dvema upokojenima častnikoma kot izvedencema ter z njima opravilo pogovore na Centru za kriminalistično-tehnične preiskave.
V Haagu ne komentirajo pogovorov
Na haaškem tožilstvu tudi danes niso hoteli komentirati pogovorov predstavnikov haaškega tožilstva s predsednikom Kučanom, pa tudi tega ne, ali namerava tožilstvo zaslišati kot pričo v procesu proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću tudi kakšnega slovenskega visokega predstavnika. Seznam prič je tajen, sodišče pa je zelo previdno glede tega vprašanja, saj želi biti prepričano, da bo potencialna priča sprejela vabilo, želijo pa jo tudi obvarovati pred morebitnimi grožnjami ali nevarnostmi.
Tiskovna predstavnica glavne haaške tožilke Carle del Ponte, Florence Hartman, je za 24 ur radijske novice povedala, da sodišče nikoli ne objavlja seznama prič vnaprej. Kot je pojasnila, se zgodi le včasih, da med sojenjem povedo ime naslednje priče. "Nimamo pa nobenih podatkov o pričah iz Slovenije. Če so bile predvidene, bo javnost o tem pravočasno obveščena," je povedala Florence Hartman.
