Kot je po posvetu dejal Haider, je razsodba neuresničljiva, ker ustavno sodišče poleg uredbe, ki je doslej za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov predpisovala 25-odstotni delež slovenskega prebivalstva, ni razveljavilo tudi uredbe, v kateri so določena slovenska krajevna imena. Sicer pa se je Haider zavzel za to, da se problematika dvojezičnih krajevnih napisov reši na ravni posameznih občin, s čimer pa se predstavniki koroških Slovencev ne strinjajo.
Po Haiderjevi razlagi naj bi bila zdaj v krajih, ki po zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976 niso imeli 25-odstotnega deleža slovenskega prebivalstva, veljavna le nemška krajevna imena. Novo uredbo z dodatnimi slovenskimi krajevnimi imeni bi morala potrditi avstrijska zvezna vlada, česar pa vsaj člani svobodnjaške stranke v zvezni vladi ne bodo storili, je napovedal Haider. Zvezna vlada naj bi po Haiderjevih besedah lahko uresničila le tisti del razsodbe o dvojezični topografiji, v katerem se je ustavno sodišče izrazilo razumljivo.
Haider je obenem od slovenske narodne skupnosti zahteval, naj razčisti razmerja znotraj sebe. "Dokler ne bo jasno, za kakšno pot se bo odločila narodna skupnost, ne bo novih pogajanj in pogovorov z občinami. To ne bi imelo smisla. Prebivalstvo bi mislilo, da smo duševno moteni, če imamo po eni strani dialog, po drugi strani pa si na sodišču stojimo nasproti," je dejal. Hkrati se je Haider vnovič skliceval na izjavo, ki so jo politični predstavniki manjšine lani podpisali na okrogli mizi z deželnozborskimi strankami ter koroškimi domovinskimi organizacijami. V izjavi namreč dajejo prednost reševanju problemov v dialogu pred reševanjem problemov na sodišču. Šele ko bodo stališča narodne skupnosti jasna, naj bi bila možna priprava okrogle mize s predstavniki političnih dejavnikov na Koroškem. Za zdaj je Haider napovedal le neuradne pogovore, na katerih naj bi se izluščila stališča slovenske manjšine.
Sicer pa je Haider še menil, da mu je uspelo prepričati župane in občinske odbornike z dvojezičnega ozemlja o svojih stališčih glede razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezični topografiji. Drugačnega mnenja pa je bil po posvetu predsednik slovenske stranke Enotna lista Andrej Wakounig, ki je priznal, da so nekateri župani dejansko na Haiderjevi strani, da pa večina nima interesa, da bi se emocionalizacija vprašanja prenesla tudi na občine. Prav to pa je po njegovem mnenju Haiderjev namen.
