Slovenija

Haider za popis manjšine

Celovec, 02. 05. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Koroški deželni glavar Haider je predlagal poseben popis manjšine, in sicer "tajno ugotavljanje maternega jezika".

Haider je predlagal preštevanje slovenske manjšine (Foto: Reuters)
Haider je predlagal preštevanje slovenske manjšine (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider je pred za petek predvidenim nadaljevanjem konference o konsenzu dejal, da se "ni mogoče pogajati" o svežnju ukrepov, ki so ga pripravili Zveza slovenskih organizacij (ZSO), Skupnost koroških Slovencev (SKS) in Heimatdienst. Po tem paketu naj bi na avstrijskem Koroškem do leta 2010 dvojezične krajevne napise imelo 158 krajev. Obenem je Haider zahteval poseben popis manjšine, in sicer "tajno ugotavljanje maternega jezika", kar naj bi sicer predvideval avstrijski zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976.

Vodja KAB Schretter je ponovil, da za brambovce nikakor ne pride v poštev rešitev, ki bi presegla število dvojezičnih krajevnih napisov iz uredbe iz leta 1977.

Kot je dejal Haider, predlog ZSO, SKS in Heimatdiensta ne temelji na določilih avstrijskega zakona o narodnih skupnostih. Po tem zakonu bi morala avstrijska zvezna vlada za postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov sprejeti uredbo o krajevnih napisih. Ta uredba pa bi po Haiderjevi razlagi morala temeljiti na "posebnem popisu prebivalstva", in sicer na "tajnem ugotavljanju maternega jezika". Za petkovo nadaljevanje konference o konsenzu naj bi to pomenilo, da bi rešitev s postavitvijo dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov, ki niso zajeti v uredbi iz leta 1977, bila mogoča samo po izvedbi tajnega ugotavljanja manjšine.

Obenem je Haider dejal, da je po razsodbi ustavnega sodišča o dvojezični topografiji iz leta 2001 treba dvojezične krajevne napise treba postaviti samo v tistih krajih, ki imajo "značaj naselja in določeno gostoto naseljenosti". Predloženi paket naj zato ne bi bil v skladu z ustavo, ker naj 15 do 18 krajev ne bi izpolnjevalo teh pogojev.

Schretter: Za nas ni manevrskega prostora

Predsednik Koroške zveze brambovcev (KAB) Fritz Schretter pa je ponovno potrdil, da zanj velja sklep nedavnega občnega zbora, po katerem na avstrijskem Koroškem razen manjkajočih napisov, določenih v uredbi iz leta 1977, ne sme biti dodatnih dvojezičih krajevnih napisov. "Sklep je za nas popolnoma zavezujoč, za nas ni manevrskega prostora," je zatrdil Schretter. "Naše stališče je povsem jasno, za nas ni manevrskega prostora," je poudaril Schretter in dodal, da si ne more predstavljati, da bi kdo spremenil to stališče. S tem so možnosti za petkov krog konference o konsenzu čedalje manjše, ker koroški svobodnjaki vztrajajo na soglasju vseh udeležencev in na izjavi o poravnavi spora.

Koroški svobodnjaki za privolitev vseh

Predsednik koroških svobodnjakov Martin Strutz za petkova pogajanja "ne vidi konsenza, ki bi presegel uredbo iz leta 1977". Koroški svobodnjaki namreč še naprej vztrajajo pri zahtevi, da morajo v morebitno rešitev privoliti vsi udeleženci konference o konsenzu in da mora biti sprejeta tudi izjava o poravnavi spora in o dokončni izpolnjenosti 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP).

Predsednik koroških socialdemokratov (SPOe) Peter Ambrozy pa se je izrekel proti predčasnemu "zacementiranju" v vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov. "Brez sposobnosti, da se razmišlja tudi z glavo pogajalskega partnerja, in brez določene prožnosti pri stališčih bo težko priti do rešitve v smislu Koroške in mirnega sožitja," je opozoril Ambrozy. Obenem je pozval vse, "ki jih zanima rešitev", naj se v petek brez zadržkov vrnejo za pogajalsko mizo.

"Vmesni rezultat"

Drugi letošnji krog konference o konsenzu se je v petek končal le z "vmesnim rezultatom," da bodo do 26. oktobra letos postavili manjkajoče krajevne napise v približno 20 krajih, ki bi po uredbi iz leta 1977 morali imeti dvojezično topografijo. Kot je po konferenci dejal avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, pa je jasno, da s tem še niso ustregli razsodbi" in izrazil upanje, da bo na ponovnem zasedanju 6. maja moč doseči rezultat.

Konferenco so prekinili predvsem zaradi nasprotovanja predstavnika KAB Fritza Schretterja predlogu, ki so ga pripravili ZSO, SKS in Heimatdienst. Po tem predlogu naj bi bilo na avstrijskem Koroškem do konca letošnjega leta 92 dvojezičnih krajevnih napisov, do leta 2006 107, do 2008 pa 120. "V ozračju medsebojnega zaupanja" pa naj bi zatem v soglasju s prebivalstvom do leta 2010 pripravili osnovo za postavitev 158 dvojezičnih krajevnih napisov. Poleg tega ta predlog predvideva razne finančne podpore.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10