Hajdinjak za nadgradnjo vojske, Fridl Jarc podpira 'Netflix davek'

"Zavedam se resnosti funkcije, za katero kandidiram, sploh v tem času, ko mir nikakor ni več samoumeven," je na seji odbora DZ za obrambo dejal kandidat za vodenje tega resorja Valentin Hajdinjak. Kot je poudaril, mora biti vodenje tega ministrstva "transparentno, odgovorno in zavezano spoštovanju najvišjih strokovnih standardov ter upoštevanju modernih spoznanj vodenja organizacij in ljudi". Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je ocenilo osem članov odbora, šest pa je glasovalo proti.

Hajdinjak meni, da Slovenija na kompleksne varnostne in obrambne izzive sistemsko ni dovolj pripravljena. Kot je dejal, obstoječi sistem kaže vrsto omejitev, ki zmanjšujejo sposobnost učinkovitega odzivanja na sodobne grožnje. Meni, da je za to treba vzpostaviti "sistemske pogoje in strukturno organizacijske rešitve za verodostojno odvračanje in obrambo Slovenije".

Pri tem se je nujno zanašati na zaveznike. Hajdinjak, ki je jasen zagovornik zavezništva Nato in EU, je poudaril, da mora Slovenija prevzeti pravičen delež bremena v Natu in odpraviti dolgoletne primanjkljaje. Napovedal je, da bodo preučili, katere projekte so na ministrstvu vključevali med obrambne, čeprav tja ne sodijo.

Med ključnimi izzivi je Hajdinjak izpostavil pomanjkanje kadrov. V Slovenski vojski (SV) je približno 7600 pripadnikov, kar je daleč od cilja o 10.000 pripadnikih, ki ga določajo obrambni dokumenti. Ob tem je izpostavil, da je razmerje med vojaki, podčastniki in častniki porušeno, saj je vojakov bistveno premalo, delež visokih činov, torej od majorja do polkovnika, pa prevelik.

Hajdinjak je zato napovedal sistematično pridobivanje kadra, dolgoročno stabilizacijo kadrovskih tokov ter kombinacijo profesionalne in rezervne komponente. Kot je dejal, se bo zavzemal za povečanje deleža vojakov in za zajezitev nesorazmerij v strukturi visokih činov. Zagovarja tudi vojaške tabore in promocijo vojaškega poklica, treba pa je razmisliti še o seznanjanju o obrambnem sistemu in "s področij domoljubja, civilne zaščite, prve pomoči, hibridnih in kibernetskih groženj" že v šolah.

Zavzel se je, da je treba v okviru izgradnje srednje bataljonske bojne skupine "v najkrajšem možnem času kupiti sodobna bojna vozila ter odpraviti pomanjkljivosti pri ognjeni podpori, logistiki in sistemu obveščanja".

Med ključnimi projekti pa je izpostavil tudi nadgradnjo zračne obrambe z raketnimi sistemi Iris-T, ki jo je označil kot "eno redkih zgodb o uspehu", pa tudi krepitev artilerije s sistemi caesar in razvoj večnamenskih helikopterskih zmogljivosti.

Napovedal je tudi sodobne zmogljivosti, kot so brezpilotni sistemi, dronska in protidronska obramba, kibernetska varnost ter obveščanje, nadzor in izvidovanje. Nabave bodo po Hajdinjakovih besedah temeljile na preverjenih interoperabilnih sistemih, ki so že v uporabi v zavezništvu, pri tem pa bodo "v največji možni meri izkoriščali skupna naročila več držav".

Poleg investicij v opremo, ki dviguje bojno moč, so po njegovih besedah nujne tudi investicije v vojaško infrastrukturo, denimo vadišča, komunikacijsko omrežje ter obveščevalno-informacijske sisteme. Pred nadaljevanjem ključnih projektov pa bodo izvedli temeljite revizije sedanjih projektov, saj želijo vedeti, ali so zakoniti in smotrni.

Napovedal je tudi preoblikovanje OVS, ki je del upravnega dela ministrstva. Ocenil je, da so pri obveščevalni podpori vojski ozka grla, saj OVS z informacijami, za katere sama oceni, da so potrebne, oskrbi le vrh SV. Hkrati pa je OVS tista, ki vojsko varnostno nadzira, preiskuje domnevna kazniva dejanja in jo hkrati obveščevalno podpira. Kot je dejal, "ni dojemanja, da je OVS del sistema, ampak je bolj nujno zlo".

Hajdinjak se je zavzel tudi za nadgradnjo sistema zaščite in reševanja, ki je po njegovih besedah sicer dober, vendar zapostavljen. Zavzel se je, da bo vseslovenski center za zaščito in reševanje eden od projektov nove vlade. "Naredil bom vse, kar je v moji moči, da se izgradnja centra pospeši," je dejal.

Prav tako je napovedal bolj zanesljiv sistem obveščanja o nesrečah (Si-alarm), na področju varstva pred naravnimi in drugimi zaščitami pa je napovedal večjo samostojnost in krepitev prostovoljstva in prilagajanje podnebnim spremembam.

V razpravi je kandidata čakalo kar nekaj vprašanj, vezanih na njegovo namero po kadrovski stabilizaciji Slovenske vojske (SV), več poslancev je zanimalo tudi, ali razmišlja o ponovni uvedbi naborništva.

Hajdinjak je dejal, da v tem trenutku nima enoznačega odgovora na to vprašanje. "Če bomo sposobni v doglednem času popolniti profesionalno in rezervno sestavo, potem nam o naborništvu še ni treba razmišljati," je dejal. Predvsem se bo posvetil delu rezervne sestave, saj meni, da lahko prevzame nekatere naloge, če je ustrezno vodena in motivirana.

Na vprašanje poslanca SDS Žana Mahniča o morebitni menjavi načelnika generalštaba SV Boštjana Močnika in še nekaterih kadrov na ministrstvu je Hajdinjak dejal, da menjave ne napoveduje, pričakuje pa, da bodo vsi, ko jim bodo dali usmeritve, po njih delali, se držali rokov in šli v smeri vizije nove vlade.

Mahnič od bodočega ministra pričakuje tudi, da pregleda in revidira vse posle obrambnih nabav. Hajdinjak mu je pritrdil in dejal, da bodo izvedli zunanjo revizijo. Naročil bo tudi pregled vseh kadrovskih odločitev v zadnjem času, "ker nekatere, kolikor berem v medijih, tudi meni niso logične".

Mahnič od Hajdinjaka pričakuje tudi, da bo vse odgovorne za odstop od nakupa boxerjev, "vključno z Marjanom Šarcem kazensko ovadil zaradi zlorabe položaja, malomarnega dela v službi in načrtnega škodovanja proračunu", saj da bi bili boxerji cenejši od patrij. Temu je oporekal odhajajoči minister za obrambo in vodja poslancev Svobode Borut Sajovic, ki je dejal, da bi bila patria cenejša, prav tako jih SV že ima in pozna.

Hajdinjak pa ni mogel odgovoriti, ali bodo kupovali orožje od Izraela in ZDA. Kot je dejal, "sta obe državi proizvajalki sofisticiranega, visoko tehnološkega vojaškega orožja, ki bi si ga želela vsaka vojska, ne samo slovenska".

Če bo izvoljen za ministra, Hajdinjaka že 18. junija čaka sestanek ministrov za obrambo Nata v Bruslju, kjer bo po njegovih besedah, že "treba ustrezno poročati" o obrambnih izdatkih. Pričakuje, da bodo do konca leta lahko naredili načrt, kako "zagotoviti tista manjkajoča sredstva". Pri tem pa je prepričan, da bodo skupaj s predsednikom vlade denar našli na način, da "bomo sledili zavezam in zadovoljili Nato, obenem pa zagotovili uravnotežene javne finance". Se pa zaveda, da bo delo težko.

V odgovorih na vprašanja poslancev je povedal tudi, da je zagovornik prisotnosti slovenskih pripadnikov na Kosovu, ne pa tudi njihovega odhoda v Ukrajino.

Več poslancev nove opozicije pa je izpostavilo očitke, ki so na Hajdinjaka leteli v času, ko je vodil Dars in pod težo katerih je tudi odstopil s položaja. Ministrski kandidat je dejal, da ga policija do danes ni niti še zaslišala, "nezakonitosti niso ugotovile ne revizije ne agencija za varstvo konkurence, še več, višje sodišče je pravnomočno potrdilo zakonitost naših ravnanj na področju avtovlek, kjer se nam je pripisovalo nekatera koruptivna in nezakonita ravnanja".

Prepričan je, da je bila celotna zgodba politično motivirana, a dodal, da se ne želi vračati v preteklost.

Nekaj besed sta si še izmenjala tudi s Sajovicem. Slednji je dejal, da ima Hajdinjak na ministrstvu "dober imidž". Ga je pa opozoril, da koalicijo podpira stranka, ki nasprotuje Natu, pri čemer je mislil na Resnico. "V vaši vladi je bila stranka, ki ni bila najbolj naklonjena Natu, pa ste te zadeve uspešno reševali, jaz sem prepričan, da jih bomo tudi mi in da bo Nato ostal prioriteta te vlade in tudi te koalicije," je dejal Hajdinjak.

Glede vključevanja vsebin obrambe in zaščite v šole je dejal, da bodo zagotovo pri tem sodelovali tudi z izobraževalnim resorjem. "Ideologija pa nima kaj delati v šoli," je zatrdil.

Na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ je kandidatka izrazila željo po tem, da bi se okrepila vloga kulture in njenega pomena v družbi, ki bi se spet vzpostavila kot združevalna in povezovalna sila. Da je bila njena predstavitev ustrezna, je ocenilo devet članov odbora, štirje so glasovali proti.

Med podrobnejšimi načrti kot ministrica, ki bo pristojna za področje v naslednjih štirih letih, pa je omenila pripravo posebnega zakona o slovenskem jeziku po zgledu Hrvaške, ki bi nadomestil ozko usmerjen zakon o javni rabi slovenskega jezika. Ob tem želi skrb za jezik prenesti tudi med Slovence v zamejstvu in po svetu s pripravo razpisov, pri katerim bi lahko sodelovali.

Zavzemala se bo za medresorsko povezovanje z gospodarstvom in šolstvom, kjer je kot perečo težavo izpostavila oskrbovanje šolskih knjižnic, v okviru kulturne vzgoje pa bi zagotovila posebno pozornost mladim generacijam, zato so v koalicijski pogodbi predlagali uvedbo t.i. kulturnega bona za mlade po 18. letu starosti.

Zavzemala se bo tudi za zaščito in promocijo slovenske kulturne dediščine, pri čemer je izpostavila arhitekturo in krajino oziroma oblikovanje prostora, za kar načrtujejo posebno strategijo. Za ohranjanje kulturne dediščine na lokalni ravni, ki ne sodi pod ministrstvo za kulturo, pa načrtujejo okrepljene razpise za obnovo tovrstnih spomenikov.

Ob 35-letnici osamosvojitve države ministrstvo z novim vodstvom načrtuje vzpostavitev Muzeja slovenske osamosvojitve, na področju vizualne umetnosti pa želijo okrepiti likovno kritiko ter vzpostaviti enoten portal razstavišč in plačevanje razstavnin. Posebno pozornost bo treba nameniti tudi knjigi in založništvu zaradi upada prodaje fizičnih knjig, je navedla kandidatka za ministrico.

Napovedala je ponovno vzpostavitev Muzeja slovenske osamosvojitve, kar se ob 35-letnici države in po vzorih iz tujine zdi primerna gesta.

Na področju filma in avdiovizualne dejavnosti je omenila vzpostavitev enotnega skupnega AV centra in pripravo takšne zakonodajne podlage, ki bo omogočala prevajanje platform v slovenski jezik. Naloga politika je, da vzpostavi sistem, ki bo omogočal ustvarjalnost, je izpostavila Fridl Jarc in omenila željo, da bi se Slovenija z vzvodi, kot so davčne olajšave in izvenproračunski viri, vzpostavila kot ena centralnih filmskih lokacij. Podpira tudi uvedbo t.i. Netflix davka.

Na področju medijev je izpostavila željo po medijski pluralnosti in pravice do obveščenosti, kot ključni pri tem pa je izpostavila transparentnost financiranja in lastništva medijev. Temeljno vodilo po njenih besedah je sicer zaščita svobode izražanja. Med konkretnejšimi primeri je omenila spremembo zakona o RTV Slovenija, a natančnejših korakov ni navedla, ker, kot je pojasnila, je treba najprej počakati na odločitev ustavnega sodišča glede zadnjih zakonskih sprememb.

Slovenska kulturna dediščina bi si zaradi njenega ohranjanja za prihodnje rodove zaslužila samostojno strategijo, posebno pozornost znotraj tega pa tudi arhitektura in krajinsko oblikovanje, je izpostavila kandidatka. Prav pri kulturni dediščini se je ustavila dosedanja ministrica za kulturo Asta Vrečko (Levica), češ da v koalicijski pogodbi ni omenjena niti z besedo. Fridl Jarc ji je odvrnila, da je dediščina bistvo vsega, da torej prežema vse.

Med investicijami na področju kulture se bo prvenstveno zavzemala za prenovo SNG Drama Ljubljana, ki sedaj deluje na dislocirani lokaciji, kar je član odbora Bojan Podkrajšek (SDS) označil za popolno "šlamastiko" odhajajoče vlade. Fridl Jarc meni, da bi morali ljubljansko Dramo obnoviti zgolj v dosedanjih gabaritih, za čisto novo gledališče pa naj se poišče tudi nova lokacija.

Članici odbora Andrejo Rajbenšu in Tamaro Vonta (obe Svoboda) je v razpravi zanimalo tudi, kaj si je prihodnja koalicija zamislila z oznako nacionalni program za internacionalizacijo kulture, a kot je pojasnila Fridl Jarc, je skrb za izgubo kulturne identitete odveč. Po njenih besedah je zamišljeno, da se na tej točki združijo različni mehanizmi, tudi umetniške rezidence v tujini. Kot je pojasnila, bodo vrhunskost v kulturi zagotavljali s financiranjem in sistemsko podporo, pri čemer se ne strinja s tem, da bi pokojnine za izjemne dosežke prejeli tudi drugi, ne le dobitniki Prešernovih nagrad za življenjsko delo.

Financiranje nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi bo še naprej potekalo na podlagi razpisov in prostovoljnega deleža dohodnine, je zagotovila Fridl Jarc. Stavila bo tudi na dialog, katerega pomanjkanje so večkrat očitali predhodnemu ministru iz vrst SDS Vasku Simonitiju, pri katerem je delovala kot državna sekretarka.

Fridl Jarc ni želela podati končnih odgovorov glede novoustanovljenega Zavoda za sodobni ples, ali bo ta ostal ali ne, bo pa vso dokumentacijo vsekakor preučila.

Članu odbora Damjanu Muzlu (SDS) je zagotovila tudi, da bodo poskušali storiti vse, da zaradi časovnega zamujanja ne bodo izgubili določenih sredstev za obnovo ptujske žitnice, enako glede grada Turjak.