Hajdinjak za nadgradnjo vojske, Fridl Jarc podpira 'Netflix davek'

"Zavedam se resnosti funkcije, za katero kandidiram, sploh v tem času, ko mir nikakor ni več samoumeven," je na seji odbora DZ za obrambo dejal kandidat za vodenje tega resorja Valentin Hajdinjak. Kot je poudaril, mora biti vodenje tega ministrstva "transparentno, odgovorno in zavezano spoštovanju najvišjih strokovnih standardov ter upoštevanju modernih spoznanj vodenja organizacij in ljudi".

Meni, da Slovenija na kompleksne varnostne in obrambne izzive sistemsko ni dovolj pripravljena. Kot je dejal, obstoječi sistem kaže vrsto omejitev, ki zmanjšujejo sposobnost učinkovitega odzivanja na sodobne grožnje. Meni, da je za to treba vzpostaviti "sistemske pogoje in strukturno organizacijske rešitve za verodostojno odvračanje in obrambo Slovenije".

Pri tem se je nujno zanašati na zaveznike. Hajdinjak, ki je jasen zagovornik zavezništva Nato in EU, je poudaril, da mora Slovenija prevzeti pravičen delež bremena v Natu in odpraviti dolgoletne primanjkljaje. Napovedal je, da bodo preučili, katere projekte so na ministrstvu vključevali med obrambne, čeprav tja ne sodijo.

Med ključnimi izzivi je Hajdinjak izpostavil pomanjkanje kadrov. V Slovenski vojski (SV) je približno 7600 pripadnikov, kar je daleč od cilja o 10.000 pripadnikih, ki ga določajo obrambni dokumenti. Ob tem je izpostavil, da je razmerje med vojaki, podčastniki in častniki porušeno, saj je vojakov bistveno premalo, delež visokih činov, torej od majorja do polkovnika, pa prevelik.

Hajdinjak je zato napovedal sistematično pridobivanje kadra, dolgoročno stabilizacijo kadrovskih tokov ter kombinacijo profesionalne in rezervne komponente. Kot je dejal, se bo zavzemal za povečanje deleža vojakov in za zajezitev nesorazmerij v strukturi visokih činov. Zagovarja tudi vojaške tabore in promocijo vojaškega poklica, treba pa je razmisliti še o seznanjanju o obrambnem sistemu in "s področij domoljubja, civilne zaščite, prve pomoči, hibridnih in kibernetskih groženj" že v šolah.

Zavzel se je, da je treba v okviru izgradnje srednje bataljonske bojne skupine "v najkrajšem možnem času kupiti sodobna bojna vozila ter odpraviti pomanjkljivosti pri ognjeni podpori, logistiki in sistemu obveščanja".

Med ključnimi projekti pa je izpostavil tudi nadgradnjo zračne obrambe z raketnimi sistemi Iris-T, ki jo je označil kot "eno redkih zgodb o uspehu", pa tudi krepitev artilerije s sistemi caesar in razvoj večnamenskih helikopterskih zmogljivosti.

Napovedal je tudi sodobne zmogljivosti, kot so brezpilotni sistemi, dronska in protidronska obramba, kibernetska varnost ter obveščanje, nadzor in izvidovanje. Nabave bodo po Hajdinjakovih besedah temeljile na preverjenih interoperabilnih sistemih, ki so že v uporabi v zavezništvu, pri tem pa bodo "v največji možni meri izkoriščali skupna naročila več držav".

Poleg investicij v opremo, ki dviguje bojno moč, so po njegovih besedah nujne tudi investicije v vojaško infrastrukturo, denimo vadišča, komunikacijsko omrežje ter obveščevalno-informacijske sisteme. Pred nadaljevanjem ključnih projektov pa bodo izvedli temeljite revizije sedanjih projektov, saj želijo vedeti, ali so zakoniti in smotrni.

Napovedal je tudi preoblikovanje OVS, ki je del upravnega dela ministrstva. Ocenil je, da so pri obveščevalni podpori vojski ozka grla, saj OVS z informacijami, za katere sama oceni, da so potrebne, oskrbi le vrh SV. Hkrati pa je OVS tista, ki vojsko varnostno nadzira, preiskuje domnevna kazniva dejanja in jo hkrati obveščevalno podpira. Kot je dejal, "ni dojemanja, da je OVS del sistema, ampak je bolj nujno zlo".

Hajdinjak se je zavzel tudi za nadgradnjo sistema zaščite in reševanja, ki je po njegovih besedah sicer dober, vendar zapostavljen. Zavzel se je, da bo vseslovenski center za zaščito in reševanje eden od projektov nove vlade. "Naredil bom vse, kar je v moji moči, da se izgradnja centra pospeši," je dejal.

Prav tako je napovedal bolj zanesljiv sistem obveščanja o nesrečah (Si-alarm), na področju varstva pred naravnimi in drugimi zaščitami pa je napovedal večjo samostojnost in krepitev prostovoljstva in prilagajanje podnebnim spremembam.

Na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ je kandidatka izrazila željo po tem, da bi se okrepila vloga kulture in njenega pomena v družbi, ki bi se spet vzpostavila kot združevalna in povezovalna sila. Da je bila njena predstavitev ustrezna, je ocenilo devet članov odbora, štirje so glasovali proti.

Med podrobnejšimi načrti kot ministrica, ki bo pristojna za področje v naslednjih štirih letih, pa je omenila pripravo posebnega zakona o slovenskem jeziku po zgledu Hrvaške, ki bi nadomestil ozko usmerjen zakon o javni rabi slovenskega jezika. Ob tem želi skrb za jezik prenesti tudi med Slovence v zamejstvu in po svetu s pripravo razpisov, pri katerim bi lahko sodelovali.

Zavzemala se bo za medresorsko povezovanje z gospodarstvom in šolstvom, kjer je kot perečo težavo izpostavila oskrbovanje šolskih knjižnic, v okviru kulturne vzgoje pa bi zagotovila posebno pozornost mladim generacijam, zato so v koalicijski pogodbi predlagali uvedbo t.i. kulturnega bona za mlade po 18. letu starosti.

Zavzemala se bo tudi za zaščito in promocijo slovenske kulturne dediščine, pri čemer je izpostavila arhitekturo in krajino oziroma oblikovanje prostora, za kar načrtujejo posebno strategijo. Za ohranjanje kulturne dediščine na lokalni ravni, ki ne sodi pod ministrstvo za kulturo, pa načrtujejo okrepljene razpise za obnovo tovrstnih spomenikov.

Ob 35-letnici osamosvojitve države ministrstvo z novim vodstvom načrtuje vzpostavitev Muzeja slovenske osamosvojitve, na področju vizualne umetnosti pa želijo okrepiti likovno kritiko ter vzpostaviti enoten portal razstavišč in plačevanje razstavnin. Posebno pozornost bo treba nameniti tudi knjigi in založništvu zaradi upada prodaje fizičnih knjig, je navedla kandidatka za ministrico.

Na področju filma in avdiovizualne dejavnosti je omenila vzpostavitev enotnega skupnega AV centra in pripravo takšne zakonodajne podlage, ki bo omogočala prevajanje platform v slovenski jezik. Naloga politika je, da vzpostavi sistem, ki bo omogočal ustvarjalnost, je izpostavila Fridl Jarc in omenila željo, da bi se Slovenija z vzvodi, kot so davčne olajšave in izvenproračunski viri, vzpostavila kot ena centralnih filmskih lokacij. Podpira tudi uvedbo t.i. Netflix davka.

Na področju medijev je izpostavila željo po medijski pluralnosti in pravice do obveščenosti, kot ključni pri tem pa je izpostavila transparentnost financiranja in lastništva medijev. Temeljno vodilo po njenih besedah je sicer zaščita svobode izražanja. Med konkretnejšimi primeri je omenila spremembo zakona o RTV Slovenija.

Navedla je tudi nekaj prednostnih investicij v prihajajočem mandatu, prednostno bo po njenih napovedih reševanje vprašanja SNG Drama Ljubljana.