Minister Frlec je poudaril, da med državama ni odprtih vprašanj. Finska stran razume slovenska stališča in bojazni pri vstopu v EU ter Ljubljani pri tem nudi pomoč, ki se kaže v delitvi izkušenj in preprečevanju morebitnih napak. Frlec je povedal, da Slovenijo zanimajo predvsem rezultati finskega članstva v EU. Odkar je Finska članica EU, so se cene prehrambenih proizvodov znižale, inflacija je padla, zmanjšal se je proračunski primanjkljaj, gospodarska rast pa se je povečala na 4 odstotke.
Halonenova je izrazila upanje, da se bo Slovenija vključila v EU, ko bo za to izpolnila pogoje. Ugotovila je, da sta si Slovenija in Finska podobni, saj sta obe majhni, a aktivni državi pri oblikovanju prihodnosti, pri tem pa poudarila, da Finska z vstopom v EU ni postala manjša. Finska je pripravljena deliti izkušnje vključevanja v EU, je dodala voditeljica finske diplomacije in Sloveniji svetovala, naj se pripravi na vstop v EU.
Finska zunanja ministrica se je sestala tudi s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Sogovornika sta razpravljala o razmerah v Evropi, še posebej o povezovalnih procesih. Strinjala sta se, da je odprta vprašanja v jugovzhodni Evropi mogoče rešiti le ob aktivnem sodelovanju in poenotenih stališčih širše mednarodne skupnosti.
Halonenovo je sprejel tudi predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek. Govorila sta o približevanju Slovenije Evropski uniji in pripravah na pogajanja, ki se bodo uradno začela konec meseca, dotaknila pa sta se tudi aktualnih vprašanj v širši regiji in izmenjala poglede na zvezo NATO.
