Hammarberg pri Hanžku

Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg se je sestal s slovenskim varuhom človekovih pravic Matjažem Hanžkom, ki je gostu predstavil začasno preselitev družine Strojan iz Ambrusa v Postojno.

Komisar se bo v sredo sestal še z ministri za notranje zadeve, za okolje in za šolstvo, Dragutinom Matejem, Janezom Podobnikom in Milanom Zverom. Hammarberg pa se bo srečal tudi z romsko družino Strojan, ki je začasno nastanjena v Postojni. Komisar za človekove pravice se bo med obiskom v Sloveniji sestal tudi s predstavniki nekaterih nevladnih organizacij, s katerimi naj bi se pogovarjal o vladni politiki vključevanja Romov v družbo in začasni preselitvi Strojanovih v Postojno.

Občina in krajani proti Strojanovim

Na izredni seji, ki je bila zaprta za javnost, se je danes sestal občinski svet, udeležil pa se ga je tudi Direktor urada vlade za narodnosti Stanko Baluh. Svetniki so sprejeli sklep, da se romske družine Strojan ne naseli v občino Ivančna Gorica.

Sprejem sklepa občinskega sveta in zagotovilo predstavnika vlade, da ne bodo več izbirali lokacije brez soglasja lokalne skupnosti, je razveselil tudi krajane naselja Malo Hudo, ki so končali današnji protestni shod, na katerem so vztrajali pri zahtevi, da se Romov iz Ambrusa ne naseli v bližini njihovega naselja.

Kot so za 24ur.com povedali na Policijski upravi Grosuplje, se je v naselju zbralo okoli 400 ljudi, mirni enourni shod pa je spremljalo tudi sedem policistov. Prebivalci Malega Huda so poudarili, da nimajo nič proti Romom, so samo proti naselitvi družine Strojan v njihovo bližino. Kot pravijo, imajo dovolj posilstev, ropov in umorov, prav Strojanovi pa jim dajejo občutek strahu.

Krajani naselja Malo Hudo so zbrali tudi okoli 400 podpisov, ki nasprotujejo priselitvi romske družine Strojan na območje. Krajani so poleg zbiranja podpisov proti naseljevanju ambruških Romov podpisovali tudi peticijo za ustanovitev nove policijske postaje v Ivančni Gorici. Sklep za ustanovitev policijske postaje v Ivančni Gorici so sprejeli tudi na izredni seji sveta Ivančna Gorica, s čimer bi zaščitili prebivalce in njihovo premoženje.

Poleg tega so na mestu, kjer naj bi se naselili Strojanovi, postavili posebne barikade, s katerimi želijo preprečiti morebitno ureditev naselja za Rome. Shoda krajanov se je udeležil tudi župan Ivančne Gorice Jernej Lampret, ki je dejal, da mora biti kot župan na strani svojih krajanov, obenem pa se zavzema za strpen dialog.

'Mateja naj odstavijo'

V Ljubljani pa se je na protestih proti začasni preselitvi romske družine Strojan iz Ambrusa v postonjski nastanitveni center po nekaterih ocenah zbralo med 500 in 700 ljudi. Na shod so bili vabljeni vsi, ki nočejo živeti v "državi, kjer se dogajajo deportacije in pogromi".

Protestniki, ki so se zbrali na Kongresnem trgu, pozneje pa se sprehodili še do parlamenta in vlade, so zahtevali odstavitev notranjega ministra Dragutina Mateja, ker po njihovem mnenju s svojim delovanjem in izjavami škodi demokraciji in razvoju civilizirane družbe. Protestniki so s seboj nosili transparente, na katerih je med drugim pisalo Ko vlada ku klux klan, je vsak od nas cigan, Svet za vse in Kaj pa 63. člen ustave. Kot so zapisali v izjavi Pod Janšo smo vsi cigani, je vlada s svojim ukrepanjem v konfliktu med krajani Ambrusa in tam živečo romsko družino pokazala, da ne upošteva temeljnih načel človečnosti in demokracije.

Protestniki so na shodu zahtevali tudi spoštovanje pravice vseh ljudi, da sami svobodno odločajo in izberejo način življenja, kraj bivanja in model individualnega ter skupnostnega razvoja. Parv tako zahtevajo zagotovitev enakovredne participacije Romov in drugih marginaliziranih skupin v samoniklih, lokalnih in nacionalnih organih odločanja, ureditev prostora v vsaki slovenski občini za vse, ki nimajo lastne zemlje, na kateri bi lahko bivali, in ki potrebujejo ali želijo začasno nastanitev.

Policija je zaradi shoda poostrila nadzor v mestu, razmere pa nadzorujejo tudi policisti na konjih. Na spletni strani tednika Mladina so v petek začeli zbirati podpise pod peticijo, ki zahteva drugačen način reševanja problemov med Romi in večinskim prebivalstvom.

Na protestnem shodu v podporo Romom so policisti z intervencijskim vozilom na policijsko postajo Ljubljana odpeljali ustanovitelja glasbene skupine Buldožer Marka Breclja, ki zdaj vodi Mladinski in kulturni center v Kopru ter Društvo prijateljev zmernega napredka, in še tri protestnike, ki pa so jih že izpustili.

Vlada išče rešitev za vse

Vlada glede na zadnji razvoj dogodkov nadaljuje s svojimi aktivnostmi, ki bi v dogovoru z lokalnim prebivalstvom pripeljale do dolgoročne rešitve za romsko družino Strojan. Dokončna odločitev o lokaciji na zemljišču, ki je v lasti države, še ni bila sprejeta. Odločitev za nov pristop, ki zahteva soglasje lokalnega prebivalstva, bo morda zahtevala več časa, so sporočili z urada vlade za informiranje.

Navajajo, da je vlada preko pristojnih ministrstev že doslej vložila precejšnje napore v iskanje nove lokacije, kjer bi se lahko naselila družina Strojan. "Pri tem vseskozi ravna dobronamerno ter si v dialogu z romsko skupnostjo in lokalnim prebivalstvom prizadeva za rešitev situacije, ki bi bila sprejemljiva za vse prizadete strani," so navedli v sporočilu. Dodajajo, da je ob ogledih možnih novih lokacij v ponedeljek sodeloval tudi predstavnik občine Ivančna Gorica, ki zoper predlagane lokacije ni izrazil zadržkov.

Odločitev za nov pristop, ki zahteva soglasje lokalnega prebivalstva, bo morda zahtevala več časa, ki pa je v primerjavi s polovičnimi rešitvami edini smiselni izhod iz nastale situacije, so še sporočili z urada vlade za informiranje.

Krajani nasprotujejo priselitvi Romov

Včeraj je družina Strojan med tremi ponujenimi lokacijami v Ivančni Gorici izbrala z gozdom poraščeno zemljišče nad Stransko vasjo ob Višnjici. Kot nam je včeraj potrdil Mirko Strojan jim ponujena lokacija ustreza. Do zemljišča, ki so ga izbrali, vodi makadamska pot, kar jih, čeprav so bili prej ob asfaltni cesti, ne moti. Ne moti jih niti neposredna bližina odlagališča pepela. Ponujena lokacija je sicer precej na samem, saj je nekaj sto metrov oddaljena od prvega naselja.

Vendar se krajani ne strinjajo s ponovno naselitvijo Romov v Ivančni Gorici. Kot so za 24ur.com potrdili na Policijski upravi Grosuplje, so včeraj zvečer potekali protesti v naselju Malo Hudo pri Ivančni Gorici proti vrnitvi Romov v Ivančno Gorico. Krajani so prepričani, da je upor s preprekami ali fizično silo edino, kar lahko še storijo. Enotni so si, da bodo postavljali blokade na vse ceste, dokler se ne bodo pogovorili s tistimi, ki so za nastalo situacijo odgovorni. Za to krajani krivijo direktorja urada vlade za narodnosti Stanka Baluha, ki naj bi izjavil, da je izbrana lokacija v soglasju s krajani Ivančne Gorice, kar je zanje lažnivo in žaljivo. Eden od domačinov je povedal, da Romov nikoli ne bodo sprejeli, saj po njegovem mnenju ne spadajo v 'lepo območje Desetega brata'.

V pogovoru za 24ur.com nam je župan Ivančne Gorice Jernej Lampret potrdil, da se je včeraj zvečer zbralo okoli 300 krajanov, ki so izrazili ostro nasprotovanje proti priselitvi ambruških Romov v njihov kraj. Krajani menijo, da lokacija, ki si jo je izbrala družina Strojan nikakor ni primerna za bivanje, saj nima urejenih minimalnih življenjskih standardov. Moti pa jih tudi, da je lokacija v bližini njihovih hiš. Če se bodo Strojanovi naselili na izbrano lokacijo, bodo krajani nastopili še bolj ostro, je povedal Lampret.

Preselitev Romov iz Ambrusa po Lampretovem mnenju ni bila diskriminacija, odpor proti Romom pa so povzročile predvsem javne informacije o njihovih kaznivih dejanjih, meni Lampret. Dodaja, da je govorjenje o diskriminaciji ter nepravni državi še povečalo nezadovoljstvo med krajani, k dodatnemu razplamtevanju čustev pa naj bi prispevali tudi mediji.

Predsednik krajevne skupnosti Ivančna Gorica Milan Pušljar je za 24ur.com povedal, "žalostno je, da smo prišli tako daleč, da smo začeli delati razlike med ljudmi". "Za Rome veljajo popolnoma drugi zakoni, kot za naše krajane. Njim so ponudili novo gradnjo v dveh dneh, ostali pa morajo čakati na ustrezna dovoljena tudi več let", je Pušljar izrazil nezadovoljstvo z nastalo situacijo. "Rome so nam vsilili", je dejal. Sicer, pravi Pušljar, v njihovi občini prebiva že 10 Romov, vendar ti niso problematični, saj so civilizirani, v nasprotju z ambruškimi Romi. Moti pa ga tudi, da jih pristojni organi niso vprašali za mnenje, niti jih niso obvestili, da se bo družina Strojan zopet vrnila v občino Ivančna Gorica. Kot pravi, bodo v krajevni skupnosti uporabili vsa sredstva, da preprečijo naselitev Strojanovih v okolico Malega Hudega. Problem naselitve Romov bi Pušljar rešil tako, da bi jim ponudil več različnih lokacij oziroma stanovanj, ne pa eno samo lokacijo.

V odvetniški pisarni Čebular in Markelj kot pravni zastopniki Romov sicer še niso sklenili nobenih formalnih pogodb glede morebitne lokacije na območju občine Ivančna Gorica. Odvetnica Tatjana Markelj je izjavila, da v tej smeri še niso izvedli nobenih ukrepov ter o tem tudi niso bili še nič obveščeni. Za dobrobit Romov pa podpirajo primeren dialog z vlado. Markljeva je še dodala, da mora Rome zaščititi država, oni pa bodo poskrbeli za interese Romov.

Začasno v zabojnike, nato v hiše

Direktor urada vlade za narodnosti Stanko Baluh je dejal, da bodo v skladu z doseženim dogovorom na izbranem zemljišču v državni lasti v občini Ivančna Gorica začasno postavili bivalne zabojnike, hkrati pa bodo tekle priprave na gradnjo hiš za družino.

Vse pristojne službe bodo zdaj pregledale zemljišče z različnih vidikov, tudi vodovarstvenega. S Strojanovimi so se dogovorili, da jim bodo prehodno priskrbeli bivalne zabojnike z vso potrebno infrastrukturo, z agregati, vodo in elektriko, je dejal Baluh. Izrazil je upanje, da bodo postavljeni do 19. novembra. Njihovo natančno število še ni določeno, bilo pa naj bi jih približno pet ali šest. Na območju naj bi zatem zgradili tri do pet hiš.

Vlada o romskem zakonu v četrtek?

Pristojni vladni odbor je že obravnaval predlog zakona o romski skupnosti, ki naj bi celovito uredil položaj romske skupnosti. Kot je povedal Branko Vidrih z urada vlade za informiranje, je treba uskladiti še nekatere točke in če bo to storjeno pravočasno, bo predlog vlada lahko obravnavala že v četrtek.

V zakonu je najpomembnejši člen, ki določa sogovornika vladi in vladnim službam pri reševanju odprtih vprašanj. Na državni ravni bo tako oblikovan svet romske skupnosti Republike Slovenije, ki bo oseba javnega prava. V njej bodo predstavniki občinskih romskih skupnosti, Zveze Romov Slovenije in civilne družbe.