Han: Slovenija potrebuje nov optimizem v gospodarstvu

Večja proračunska luknja in največji padec slovenskega bruto domačega proizvoda v evroobmočju, medtem pa novi črni obeti za slovensko gospodarstvo. Po padcu BDP v prvem četrtletju je OECD za Slovenijo močno znižala napoved gospodarske rasti za letošnje leto, z 2,6 na 1,6 odstotka, po njihovi oceni pa naj bi gospodarstvo počasneje raslo tudi v prihodnjem letu.

Davčna obremenitev stroškov dela v Sloveniji se je v letu 2024 povečala za za 1,8 odstotne točke in je znašala že 41,5 odstotka, ob tem se bo kmalu zaradi prispevka za dolgotrajno oskrbo povišala še za dodatni dve odstotni točki. Zvišanje davčne obremenitve plač je bilo v Sloveniji, po izračunih Eurostata za lansko leto, drugo najvišje v Evropi.

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB: "Načeloma smo sprejeli v zadnjih letih ukrepe, ki iz Slovenije kapital in interes za vlaganje v šport in posel preganjajo v tujino."  Po mnenju gospodarstvenikov iz slovenske avtomobilistične industrije, ki na leto ustvari 10 odstotkov bruto domačega proizvoda oziroma skoraj 6, 7 milijarde evrov, je Slovenija zelo odvisna od gospodarsko močnejših evropskih držav, ki pa trenutno niso v najboljši kondiciji. Kot pravi Iztok Seljak, koordinator Misije Gremo:  "Mi smo pravzaprav v nekem faznem zamiku treh do šestih mesecev v odnosu do teh tržišč in ključno bo najti segmente, niše, tudi geografsko strateško od evropske situacije, ki žal ni dobra."

Slaba dva tedna nazaj je tudi anketa javnega mnenja Mediane ugotovila, da posledice padca gospodarske rasti že občuti slabih 38 odstotkov vprašanih, dobra desetina jih je celo ocenila, da krčenje gospodarstva zelo občutijo. Ob tem pa predsednik vlade Robert Golob, ki je – ne pozabimo – v politiko prišel iz podjetništva, tako razmišlja o državnih pomočeh gospodarstvu: "Dati raje 10 milijonov evrov nekomu, ki še ne ve, kaj bo delal, ampak bo povezal glavne igralce v industriji."  In podjetnikom svetuje, naj denimo razmislijo o sodelovanju z obrambno industrijo. Ob tem pa je še dodal, da mora kulturo nezaupanja zamenjati kultura zaupanja.

V klubu slovenskih podjetnikov ob tem še opozarjajo, da so vedno višji davki, zapletena birokracija, vladni korupcijski škandali in na splošno negativen odnos države do podjetništva resna grožnja blaginji državljanov.

V intervjuju za 24UR ZVEČER je minister Han ocenil stanje slovenskega gospodarstva ob obletnici vlade. Poudaril je, da so kljub nekaterim pozitivnim ocenam prisotni tudi negativni trendi, kot so padec BDP, slabše gospodarske napovedi in večji primanjkljaj. Razprava je zajela tako zunanje vplive, kot so recesija v Nemčiji in Avstriji, kot tudi notranje probleme, kot je neučinkovita davčna zakonodaja. Minister Han je napovedal srečanje z gradbeniki in predloge za spremembe davčne zakonodaje.

Han je opozoril, da Slovenija ni izolirana in da na gospodarstvo vplivajo zunanji dejavniki, kot je recesija v Nemčiji in Avstriji. "Jaz bi zdaj delil problem na dva dela. Eden je ta zunanji del, kjer je jasno Avstrija; Avstrija, Nemčija sta v zadnjih dveh letih v recesiji," je dejal. Dodal je, da imamo tudi notranje probleme, med katerimi je izpostavil davčno zakonodajo. Predlagal bo zvišanje pogojev pri normiranih s.p. na 60.000 oz. 120.000 evrov, da bi pomagali podjetnikom, kulturnikom in športnikom.

Opozoril je na težke čase zaradi trgovinskih vojn in potrebo po hitrejših spremembah. Izpostavil je problem umeščanja v prostor, na kar so ga opozorili tudi na nemški gospodarski zbornici. Han verjame v optimizem in družbeni dogovor, ki bi povrnila pozitivno vzdušje v Slovenijo.

Na vprašanje o nezadovoljstvu z vladnimi ukrepi je Han priznal, da se z nekaterimi ukrepi ni strinjal. Kot primer je navedel dvig trošarine na alkohol, ki je po njegovem mnenju omejil male pivovarje, ne da bi prinesel zadostne koristi zdravstveni blagajni. Han se je posipal s pepelom in poudaril pomen poslušanja ljudi in kritike. Izpostavil je tudi, da država ne troši denarja racionalno in da je treba analizirati, kje so težave.