26°C

Pri Metliki s skokom padalcev počastili junakinjo Hano Seneš

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
AVTOR
STA /
KOMENTARJI
20
V Prilozju pri Metliki so prvič obeležili dan slovensko-izraelskega prijateljstva v spomin na skupen boj proti nacizmu in fašizmu med drugo svetovno vojno. Hkrati so obeležili 100. obletnico rojstva izraelske junakinje Hane Seneš, ki je takrat kot padalka pristala v Beli krajini. Poudarili so, da je gre za junaško zgodbo, ki je naroda povezala.

Zbrane sta nagovorila tudi Martina Legan Janžekovič, podžupanja občine Metlika, in Eyal Sela, veleposlanik Države Izrael. V kulturnem programu so slovenski in izraelski umetniki interpretirali Hanine pesmi, slovesnost pa so sklenili tamburaši Metliške folklorne skupine Ivan Navratil Metlika.
Pred pričetkom slovesnosti sta spomin na Hano Seneš s padalskim skokom počastila slovenska padalka in izraelski padalec. Že pred tem so izraelski padalci spominski skok, imenovan Nebeška strela, izvedli tudi na letališču Cerklje ob Krki. Pridružili so se jim še slovenski, hrvaški, madžarski in britanski padalci.

Slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor je ocenil, da gre za ohranjanje dediščine boja proti nacizmu in fašizmu, ki predstavlja enega od temeljev slovenske identitete. Omenjena zgodba sicer po njegovem ni edina taka, je pa povezala slovenski in judovski narod. Odlikuje jo tudi izjemen pogum Hane Seneš, njena zgodba pa je lahko navdih vsem, ki se bojujejo proti sovraštvu in zatiranju.

Hana Seneš je bila ena od 26 Židov, ki se je prostovoljno vključila v britanske obrambne sile. Na predvečer holokavsta so mnogi zapustili Evropo, da bi rešili svoje življenje, nekaj pa je bilo takšnih, ki so se pogumno vrnili, da bi rešili tudi druge. Hana Seneš se je v britanski vojski izučila za padalko, da bi pomagala preprečiti deportacijo madžarskih Judov v taborišča. V misiji še s tremi tovariši je 13. marca 1944 s padalom skočila na osvobojeno ozemlje v Beli krajini in pristala v vasici pri Metliki, na območju, ki so ga varovali partizani. 

Nekaj dni po pristanku so izvedeli, da so Nemci že okupirali Madžarsko, zato je ostala s partizani in domačini. Kot angleška vojakinja se je potem iz Bele krajine odpravila peš preko Hrvaške do Budimpešte, kjer jo je junija 1944 na madžarski meji ujela policijska žandarmerija. Bila je obsojena na smrt in 7. novembra 1944, pri 23 letih, je umrla ter postala simbol upora in poguma. Hanina zgodba, njen neukrotljiv duh, skupaj z ganljivim dnevnikom in poezijo, ki ju je pisala, so danes navdih vsem, ki se upirajo sovraštvu in zatiranju.

Koronavirus pasica nova