Ombudsman Matjaž Hanžek je zadovoljen s sprejemom priporočil vladi, ki jih je ob seznanitvi z njegovim letnim poročilom za lansko leto konec oktobra sprejel državni zbor. Nekatere kritike poslancev so pokazale na nerazumevanje varuhovega dela, razjezila pa so ga podtikanja o dvigu plač v uradu ombudsmana, ki so popolnoma izmišljena.
Na današnji novinarski konferenci je Hanžek skupaj s sodelavci predstavil strokovni posvet Nasilje v družini - poti do rešitev, spregovoril pa je tudi o nekaterih aktualnih primerih. Med drugim o Odvetniški zbornici Slovenije, ki želi s svojim ravnanjem očitno preprečiti zunanji nadzor obravnavanja odvetnikov v disciplinskih postopkih.
Država neučinkovita
Hanžek je sicer zaradi novinarskega vprašanja spregovoril tudi o zelo aktualnem dogajanju v hotelu Črni les. Samega dogajanja v hotelu ni želel komentirati, v zvezi z ravnanjem pristojnih organov v tem primeru pa meni, da se je država izkazala za neučinkovito, saj se ob tem, da nekdo krši pravila na več področjih, državni organi ne morejo dogovoriti, kdo je za kaj pristojen. Po njegovih besedah se spet ponavlja zgodba, na katero je že večkrat opozoril, namreč da različne institucije porabijo več časa za dokazovanje, da za nekaj niso pristojne, kot bi ga porabile, če bi nekaj storile. "Kdor je dovolj nesramen, lahko mirno dela po svoje," vse skupaj pa je spodbuda nelegalnemu in kriminalnemu dejanju, s čimer država državljanom tudi sporoča, da je tisti, ki dela po pravilih, neumen, meni ombdusman.
Sporno ravnanje odvetniške zbornice
O ravnanju Odvetniške zbornice Slovenije je podrobneje spregovoril varuhov namestnik Aleš Butala, ki je povedal, da jih je o tem obvestil pobudnik, ki se je leta 1997 z odvetnico dogovoril za vložitev tožbe. Slednja je kljub drugačnim zagotovilom ni vložila, kar je pobudnik izvedel štiri leta kasneje na sodišču. Zaradi nevestnega dela je odvetnico prijavil zbornici, disciplinski tožilec zbornice je februarja 2002 zoper njo zahteval uvedbo disciplinskega postopka, na ustni obravnavi pred disciplinsko komisijo prve stopnje januarja letos pa je omenjeno zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka umaknil. Pobudnik je na svojo zahtevo prejel kopijo te odločbe, v kateri pa razlogi za odločitev tožilca niso bili navedeni.
S primerom se je zatem začel ukvarjati varuhov urad, ki je zbornico prosil za vpogled v disciplinski spis, vendar je dober mesec kasneje (maja letos) zbornica njihovo prošnjo zavrnila. Ob tem Butala opozarja na zakon o varuhu človekovih pravic, ki državne organe, organe lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil zavezuje, da morajo varuhu na njegovo zahtevo zagotoviti vse podatke in informacije iz njihove pristojnosti, ne glede na stopnjo zaupnosti ter mu omogočiti izvedbo preiskave. Zbornico so tako prosili za dodatna pojasnila oz. obrazložitev odklonilnega stališča in jasno stališče do vpogleda v disciplinski spis. Kot rok za odgovor odvetniške zbornice (možnost, da varuh določi rok, v katerem mu mora določen organ odgovoriti, izhaja iz že omenjenega zakona o varuhu človekovih pravic) so v uradu varuha določili 4. september, vendar ga niso prejeli.
Odklonitev in nespoštovanje zahteve varuha se sicer šteje za oviranje dela varuha, varuh pa lahko o tem s posebnim poročilom poroča pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora, državnemu zboru ali obvesti javnost. Kot je pojasnil Butala, so po omenjenem roku odgovor zbornice terjali tudi preko telefona, vendar se, čeprav so jim predstavniki zbornice zagotavljali, da bo odgovor prispel, ni zgodilo nič. Tako so odvetniški zbornici 12. novembra poslali še eno urgenco s prošnjo za takojšnje pojasnilo za nastalo zamudo in še istega dne vendarle prejeli dopis zbornice, ki pa je zgolj ponovil že prej neobrazloženo stališče, ki ga je varuh tudi že prejel.
Takšen odgovor v ombudsmanovem uradu razumejo zgolj kot novo zavlačevanje, ki odlaga odločitev glede predložitve disciplinskega spisa varuhu na vpogled. "Zato to ravnanje ocenjujemo kot vztrajanje, da se prepreči zunanji nadzor obravnavanja odvetnikov v disciplinskih postopkih. Vendar je varuh trdno odločen, da obravnavanje v disciplinskih zadevah zoper odvetnike ne sme in ne more biti zgolj stvar odvetniške zbornice in samih odvetnikov," pravi Butala. Ob tem je pojasnil, da o pritožbah zoper odvetnike odločajo odvetniki sami, saj predsednika in člane disciplinskih komisij odvetniška zbornica izvoli iz vrst odvetnikov, zato "ob svoji neučinkovitosti zlasti disciplinske komisije prve stopnje ne zbujajo vtisa neodvisnosti in nepristranskosti pri odločanju". Če zbornica in odvetniki niso sposobni ali nočejo zagotoviti hitrega in objektivnega odločanja, v uradu varuha predlagajo spremenjeno sestavo disciplinskih komisij.
Hanžek in Butala sta sicer preko konkretnega primera opozorila tudi na neprimerno ravnanje državnega pravobranilstva in ljubljanske Ginekološke klinike. Hanžek pa je omenil tudi nekatere institucije, ki se ne odzivajo na njegove pobude - poleg že omenjene ginekološke še Očesno kliniko, ki na njegove pobude ni odgovorila že leto dni, prav tako pa se nanje ne odziva občina Idrija.
Nasilje v družini - poti do rešitev
Na strokovni posvet Nasilje v družini - poti do rešitev so povabili predvsem "praktike", torej ljudi, ki se ukvarjajo z nasiljem v družini, je povedal varuhov namestnik Tone Dolčič. Odziv je večji od pričakovanega, prispevke s posveta pa nameravajo izdati tudi v posebni publikaciji. Kot je še opozoril Dolčič, bi čim prej potrebovali tudi zakon, ki bi določal, kdo se mora ukvarjati s storilcem, torej krivcem za družinsko nasilje. Hanžek pa je dodal, da bi moral biti po napovedih ministrstva za delo sprejet že tudi zakon s tega področja, vendar se to še ni zgodilo. Edini premik na tem področju je sprejem novele zakona o policiji, ki slednji daje večja pooblastila pri ravnanju v primerih družinskega nasilja, "vendar se samo z represijo tako kompleksnih problemov ne da reševati".
