Ti so bili najbolj opazni pri zapletih z izbrisanimi in gradnjo islamskega centra, čeprav to še zdaleč niso osamljeni primeri. Letno poročilo varuha človekovih pravic je Hanžek danes že predal predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju, ki mu je zagotovil, da bo državni zbor o poročilu razpravljal že na junijski seji.
Poleg nesprejemanja drugačnosti in zapostavljanja marginaliziranih skupin v slovenski družbi je Hanžek opozoril na kar nekaj področij, ki so kritična z vidika varstva človekovih pravic. Tako na primer še vedno ostaja neizvršenih kar deset odločb ustavnega sodišča, kritično je vprašanje sodnih zaostankov, vse pogosteje pa se zastavlja tudi vprašanje o kakovosti sojenja. Slovenski zapori so še vedno močno prezasedeni, nekoliko pa se je izboljšalo stanje na področju pritožb zoper delo policije.
Varuh je še posebej zaskrbljen zaradi delovanja državnih organov, ki kot je zapisano v letnem poročilu za lansko leto, pogosto namesto, da bi diskriminacije preprečili, pri njih celo sami sodelujejo.
"Urad za verske skupnosti je že en tak primer, ki pospešuje in celo funkcionira na način diskriminacije. Druge vrste inštitucij pa tudi ne naredijo kaj veliko za pospeševanj," ugotavlja Hanžek.
Direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar je v izjavi za 24ur očitke o diskriminaciji zavrnil in zatrdil, da urad dela po zakonih in popolnoma enakopravno obravnava vse verske skupnosti.
Sicer pa je lani urad varuha prejel kar 70 odstotkov več pritožb na policijske postopke. Poglejmo primer, ki je dobil epilog šele po nekaj letih: Posameznik se je pritožil zaradi ravnanja policije, ker naj bi ga policist med postopkom potegnil s kolesa, ga grobo potisnil v rob policijskega avtomobila, mu preklal ustnico in odkrhnil zob. Policisti so trdili, da se je poškodoval sam in da bodo to potrdile tudi priče.
"Ko pa se je postopek izvedel in ko se je bilo treba s temi dokazi oborožit in jih pokazat, je vse to zastalo. In potem se je pokazalo, da ni nobenega dokaza za te trditve policije, da si je ta posameznik sam napravil poškodbe," je povedal Aleš Butala, namestnik varuha človekovih pravic.
Hanžek opozarja še na področje duševnega zdravja, saj ena izmed najbolj marginaliziranih skupin slovenske politike ne zanima. Varuh človekovih pravic je izpostavil tudi delovanje nekaterih stanovskih zbornic, ki pogosto raje zaščitijo ugled svojega člana kot ugled celotne stroke. Problematično ostaja tudi vprašanje otrokovih pravic in nasilja v družini, ki so mu v lanskem letu posvetili posebno pozornost. Tu je Hanžek pokazal tudi na neodgovornost strokovnjakov na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki bi že moral pripraviti zakon o družinskem nasilju.
