Slovenija

Hanžek poziva Vzajemno

Ljubljana, 06. 07. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Varuh človekovih pravic poziva Vzajemno, da ne poviša premij zdravstvenega zavarovanja.

Matjaž Hanžek
Matjaž Hanžek FOTO: POP TV

Od vlade Hanžek zahteva, da čim prej zakonsko uredi izravnalne sheme, še bolje pa bi bilo, da ukine dopolnilno zavarovanje, je na novinarski konferenci, sicer namenjeni predstavitvi posebnega poročila o problematiki izbrisanih v letnih poročilih varuha in posebnega poročila o nasilju v družini, dejal Hanžek.

Če bi zavarovalnice že morale selekcionirati svoje zavarovance in jim določiti višjo oz. nižjo premijo, bi jih morale glede na njihov način življenja - pri tistih, ki se odločijo za tvegan način življenja, imajo zavarovalnice verjetno pravico povečati premijo. Povišanje premij tistim, ki so starejši, pa je nekorektno, meni varuh človekovih pravic.

Višino premij bi morale zavarovalnice določati po načinu življenja zavarovancev - tisti, ki živijo tvegano, bi upravičeno plačevali več, je prepričan Hanžek, ne pa, da se zavarovalnice okoriščajo na račun starosti.

Vlada je že štiri leta zavezana, da bi morala sprejeti zakon o izravnalnih shemah, da bi izenačili pogoje poslovanja različnih zavarovalnic, tako tistih, ki imajo več starih, kot tistih, ki imajo manj starih. Toda po Hanžkovem mnenju so te sheme "aspirin za bolezen", saj bi bilo treba "bolezen" sploh odpraviti. Dopolnilno zavarovanje bi morali ukiniti, medtem ko dodatna zavarovanja lahko zavarovalnice tržijo, kolikor hočejo, je prepričan Hanžek.

Varuh opozarja tudi na problematiko izbrisanih

Varuh je dovolj hitro ugotovil problem zakonske praznine v zakonu o tujcih, saj je že v svojem prvem letnem poročilu predlagal njegovo novelacijo s posebno ureditvijo položaja izbrisanih.

Leta 1995 je varuh človekovih pravic prvič opozoril na problem izbrisanih. Ugotovil je nezakonito stanje in predlagal ukrepe, ki pa jih je politika deset let ignorirala in zato vedno huje tepe celo družbo, ocenjuje Hanžek. Protiustavnosti in nezakonitosti, ugotavljajo v posebnem poročilu Problematika izbrisanih, bi morale biti čimprej odpravljene na način, ki bo vzdržal ne samo morebitno ponovno presojo pri Ustavnem sodišču, temveč tudi presojo Evropskega sodišča za človekove pravice.

In kako varuh človekovih pravic ocenjuje potezo izbrisanih, ki so s pismom naslovljenim na evropske institucije, opozorili na vlogi Pahorja in Peterleta v tej slovenski aferi? Da je to njihova pravica, a da je Evropa s problemom izbrisanih bolj ali manj že seznanjena.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.