Hanžek je predvsem zadovoljen s podporo, ki je je bila deležna ideja o oblikovanju posebne neodvisne institucije, ki bi se ukvarjala s preprečevanjem diskriminacije. Kot je povedal, pa bi bil še bolj zadovoljen, če mu priporočil prihodnje leto ne bi bilo potrebno ponavljati oz. če bi se ta uresničila.
"Imam občutek, da z vlado pod vodstvom novega predsednika sodelujemo bolje," pravi Hanžek, čeprav smo sodelovali že prej, vendar bolj s posameznimi ministri. Tako upa, da bo to sodelovanje počasi prešlo na še višjo raven in da se bo število problematičnih zadev sčasoma zmanjšalo. Pri tem ima ombudsman v mislih predvsem število upravnih zadev, "čaka pa nas druga, še težja naloga, to so socialne pravice". Reševanje teh težav bo namreč še bolj problematično, saj je povezano s zasebnim sektorjem, kjer ombudsman nima pooblastil, zato bo morala na tem področju po njegovem precej narediti tudi vlada.
Ustanovitev posebne neodvisne institucije, ki bi se ukvarjala s preprečevanjem diskriminacije, bi moral po Hanžkovih besedah preko sprejema zakona sprožiti državni zbor. Institucijo pa bi lahko povezali tudi s katero od vladnih služb, denimo z uradom za enake možnosti. Njeno delovanje bi lahko bilo precej široko, med drugim bi lahko v njeno pristojnost vključili tudi manjšinsko problematiko, tu pa je še socialno-ekonomska diskriminacija, s katero se ne ukvarja nobeden od uradov.
Hanžek je komentiral tudi razpravo poslank in poslancev ob sprejemanju letnega poročila. Tako je na splošno z razpravo zadovoljen bolj kot prejšnja leta, ko je bil njegov urad deležen praktično samo pohval, saj se mu zdijo kritike bolj koristne. "Drugače pa je bilo v državnem zboru omenjenih kup vprašanj, ki so po eni strani pokazala na nerazumevanje varuhovega dela oz. njegovih pooblastil, po drugi strani pa je bilo med nastopi poslancev precej demagogije in nastopanja zaradi prihodnjih volitev, kar je sicer del parlamentarne folklore."
Razjezil pa ga je očitek o zapravljanju denarja v uradu, kar ne drži, saj izjemno pazijo na vsak tolar, pravi ombudsman. "Tako pri službenih obveznostih, recimo potovanjih, pa vse do tega, da smo službeni mercedes prodali in z izkupičkom financirali zloženke za otroke." Kot je še odgovoril na očitke o povečanju sredstev za urad za 30 odstotkov, gre to predvsem na račun dejstva, da je ob odhodu prejšnjega ombudsmana odšlo tudi nekaj zaposlenih, zaradi česar je bilo v uradu nekaj časa zaposlenih manj ljudi. Vendar so kasneje te vrzeli zapolnili, zato je prišlo tudi do povečanja sredstev, poleg tega pa so v uradu z dovoljenjem državnega zbora na novo zaposlili dve osebi, ki se ukvarjata z varovanjem otrokovih pravic.
Poleg tega je varuh človekovih pravic pojasnil tudi svojo izjavo, dano pred časom, da ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode s svojimi izjavami podžiga nestrpnost, kar je ena od poslank med torkovo razpravo označila za nesprejemljivo. Izjava se je nanašala na diskriminacijo katoliških vernikov, Hanžek pa pravi, da se zaveda, da obstajajo različne vrste diskriminacije, ni pa prepričan, da je ravno katoliška cerkev najbolj diskriminirana, kot so trdili nekateri njeni predstavniki. Po drugi strani se mu tudi ne zdi korektno, da se ljubljanski nadškof ni odzval na njegovo pismo, ki mu ga je poslal pred dvema letoma. Med drugim ga je v njem povabil na srečanje in pogovor, vendar odgovora ni bilo. Ob tem ombudsman pojasnjuje, da z drugimi verskimi skupnostmi sicer dobro sodeluje in se redno ali vsaj občasno srečuje z njihovimi predstavniki, poleg tega pa sodeluje tudi z institucijami katoliške cerkve, recimo katoliškimi skavti.
Ob tem še pojasnjuje, da se ne more oglasiti zaradi vsake nestrpnosti do katoliške cerkve ali druge verske skupnosti, saj bi se potem ves čas ukvarjal samo s tem. "Po drugi strani pa ni mogoče spregledati tudi nestrpnih izjav predstavnikov verskih skupnosti, saj podobno kot oni nestrpnost občutijo tudi drugi, recimo ateisti." Ob tem Hanžek upa, da bo lahko že omenjena nova institucija, ki bi se ukvarjala s preprečevanjem diskriminacije, lažje presegla podobne nesporazume.
